Od leta 1721 je bil uradni naslov ruskih vladarjev, ki so se do takrat nazivaliimenovali carji. V ruščini so namreč besedo car (pri prevajanju Biblije v Srednjemsrednjem veku so jo napačno uporabljali za označevanje biblijskih kraljev) istovetili s kraljevskim naslovom, vendar zgolj za vladarje ruskih sosed in pravoslavnih držav, medtem ko so za zahodne vladarje uporabljali besedo korol. Ko se je Peter Veliki po zmagah nad Švedi proglasil za cesarja, je uporabil besedo imperator. Zanimivo pa je, da se je v Rusiji v 19. stol. za vladarjevega dediča uporabljal naziv cesarjevič (in ne carjevič, kot se na splošno, a zmotno, misli).
