Umetnostna zgodovina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Oblikovna razčlenitev: dodano |
|||
Vrstica 59:
== Oblikovna razčlenitev ==
S pomočjo oblikovnih prvin spoznavamo zakonitosti oblikovanja, ki so značilen za posamezno obdobje v umetnosti ali umetnikov osebni slog. Osnovne likovne prvine so: [[točka]], [[Črta|linija]], [[svetloba]], [[površina]], [[prostor]], [[perspektiva]] in [[kompozicija]].
'''Točka''' je osnovna prvina oblikovanja. Lahko je okrogla ali druge oblike, velika ali majhna in sodeluje pri oblikovanju objekta.
'''Linija''' govori o gibanju v prostoru. Smeri gibanja je lahko več pri čemer navpičnico občutimo kot aktivno, vodoravno linijo pa kot pasivno smer gibanja. V nekaterih obdobjih umetnosti so bile pogoste valovite linije (barok), v renesansi pa sklenjene. Linija vpliva na estetsko vrednost upodobitve.
Značaj dela določata '''barva''' in '''svetloba'''. Na lastnost vplivana tako naravna kot umetna barva in svetloba. V različnih obdobjih v umetnosti so umetniki obe prvini uporabljali na zelo različen način, pogosto za modeliranje telesa. Barve imajo lahko tudi simboličen pomen: bela = čistost, zima, mavrica na kateri sedi Kristus je njegov prestol. Je pa barva lahko tudi samostojna slikarska tema.
'''Površina''' je odvisna od uporabljenega material, tehnike in orodja. kakšen bo estetski učinek upodobitve je zelo odvisno od uporabe navedenih sestavin. Različno obdelana površina se predvsem na svetlobo odziva različno, kar pripomore k vtisu gledalca.
'''Perspektiva''' označuje način upodabljanja predmetov, oseb v razmerju do prostora. Z razvojem umetnosti se je znanje uporabe perspektive izpopolnjevalo in s tem tudi učinki prikazanih upodobitev. Načini upodabljanja v globino so bili različni s tem pa tudi dosežki. Poznamo med drugimi zračno, žabjo, ptičjo perspektivo, pa tudi:
#''Konceptualno perspektivo'' je način upodobitve telesa, ko ima oseba kombinacijo s profila videno glavo in čelno postavljen trup. Tak prikaz je bil značilen za mezopotamsko, egipčansko, tudi delno grško in etruščansko umetnost.
#''Osna perspektiva'' je način prikazovanja ko se linije predmetov v globini sicer stikajo, vendar ne v isti točki, ampak na navpični osi.
#''Ukrivljena perspektiva'' se je pojavila v 14. st., ko so slikarji želeli prikazati več prostorov hkrati, ki so jih nanizali zaporedoma in v loku.
#''Linearna perspektiva'' je način prikazovanj, ko se vse vzporedne linije, ki so pravokotne na vidno polje, stikajo v isti točki. Prvič je bil način uporabljen leta 1415.
#Skrajšava je bila naslednja faza, ko so umetniki že obvladali linearno perspektivo. Uporabljali so jo za dramatičnost prikaza. Pogosta je bila v iluzionističnem slikarstvu.
'''Kompozicija''' pomeni povezovanje več prvin. Pove nam kakšna je njihova razporeditev glede na celoto. Tako govorimo o: odprti, središčni, simetrični, diagonalni, krožni, ploskoviti, svobodni kompoziciji ter po načeli zlatega reza.
== Akademska disciplina ==
| |||