Umetnostna zgodovina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
povezava na sorodni članek |
dodano |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Leda and the Swan 1505-1510.jpg|thumb|right|250px|Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510]]
'''Umetnostna zgodovina''' je [[Humanizem|humanistična]] veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti. Ohranja spomin na umetnine in jih z raziskovanjem okoliščin nastanka pojasnjuje. Kot samostojna akademska disciplina se je uveljavila v 2. polovici 19. stoletja, ko so stilne in vsebinske analize del in monografij o umetnikih omogočile razvrstitev umetniških del v zgodovinske sklope: stari, srednji in novi vek. [[Stari vek]] se deli na ustvarjanje v času prazgodovine in prvih visokih kultur ([[Mezopotamska umetnost|mezopotamska]] in [[egipčanska umetnost]], umetnost [[Egejska umetnost|egejskih]] kultur, [[grška umetnost|grška]], [[etruščanska umetnost|etruščanska]] in [[rimska umetnost]]). [[Srednji vek]] se deli na [[starokrščanska umetnost|starokrščansko]] in [[bizantinska umetnost|bizantinsko umetnost]], [[romanika|romaniko]] in [[gotika|gotiko]]. [[Novi vek]] se deli na [[renesansa|renesanso]] in [[manierizem]], [[barok]] in [[rokoko]], umetnost 19. stoletja, [[impresionizem]] in umetnost 20. stoletja.
Vrstica 10 ⟶ 11:
== Lastnosti likovnega dela ==
Vsako likovno delo, bodisi [[slika]]rsko, [[kip]]arsko ali [[arhitektura|arhitekturno]], je potrebno z vidika umetnostne zgodovine
* zgodovinske podatke, ki pomagajo uvrstiti delo v ustrezno okolje in zgodovinski čas, podatke o avtorju, času nastanka, kdo je bil naročnik in podobno;
* fizične lastnosti - ugotavljamo zvrst (slika, kip, stavba), material in tehniko, dimenzije in ohranjenost ter druge lastnosti vse glede na konkretno likovno delo;
Vrstica 30 ⟶ 31:
Pri opredeljevanju naletimo na pojme motiv, téma, snov, vsebina,...
Vsebino likovnega dela predstavlja '''[[motiv (umetnost)]]'''. Motivi, kot ''neposredno spoznavni motiv'', so: [[krajina]], notranjščina (''interier''), [[žanr]], [[tihožitje]], [[portret]], [[akt]].
'''Téma''' nam pove od kod je ideja vzeta (mitologija, zgodovina, literatura, nabožna snov,...). Ikonografske téme delimo na '''nabožne''' in '''posvetne'''. '''Mitološki motiv''' je množično zastopan v likovni umetnosti. V mitologijo sodijo legende, pripovedi, sage, ki so se ohranile še iz antičnih časov. V likovni umetnosti tako najdemo bogove in razna mitološka bitja. Dogodke iz preteklosti upodabljajo kot zgodovinske in literarne motive. '''Literarni motiv''' ima podlago v zapisanem besedilu, '''zgodovinski motiv''' pa v dogodkih, ki so se zgodili (bitke, vladarska dejanja, portreti, socialno angažirane vsebine,...)
'''Krajina''' je motiv, ki prikazuje pokrajino kot samostojno podobo in ne del kompozicije. Krajine so bile pomembne v rimskem slikarstvu, še bolj pa od renesanse dalje. Da krajino prepoznamo, se je pojavila od 14. st. naprej, kot samostojna tema pa se je uporabljala od 17. st. naprej. V Italiji se je oblikoval poseben tip krajine - '''vedute'''. Te so natančno prikazovale mesto oziroma dele mesta. V romantiki so bile pogoste gorske krajine, dramatični prikazi narave, angleški slikarji so imeli radi razpoloženjske krajine, neukročeno naravo. Tudi impresionisti so radi upodabljali krajino. Za upodobljanje krajine se uporablja tudi izraz ''eksterier''.
Za upodabljanje '''notranjščine''' (''interier'') je značilna človekova prisotnost, zasebno življenje. Slikarji so uporabljali tudi trike z ogledali v katerih se je videl del notranjosti. Prikazovanje notranjosti je bilo v različnih obdobjih vsebinsko različno.
'''Žanr''' ali podobe iz vsakdanjika so pogosto del kompozicije in so poznane že od časov starih civilizacij časov dalje (ljudje pri lovu na primer) in so bili priljubljeni v vseh obdobjih. Kot samostojen motiv se pojavi v renesansi, še posebej je bil priljubljen v 17. stoletju (ljudje na zabavi, pri delu, razgovorih,...). Take upodobitve pogosto preidejo v ''skupinske portrete''.
'''Tihožitje''' prikazuje predmete iz vsakdanjika. Običajno so tematsko zaokrožena: sadna, cvetlična, glasbena, kuhinjska, lovska,... Glede na temo so naslikani izbrani predmeti. Tihožitje se pojavi že v rimski dobi, kot samostojna tema pa se uveljavi v 16. stoletju. Umetniki so pri tem dokazovali svojo veščino prikazovanja raznih materialov in njihovih značilnosti. V 17. st. se je uveljavilo posebno tihožitje - ''vanitas'' (ničevost), ki kaže minevanje, smrt (mrtvaška lobanja, peščena ura, ugasnjena sveča, obžrto cvetje,...).
'''Portret''' (lat. ''protraho'' = izvleči, umetnik upodobi značilnosti osebe) je upodobitev osebe ali več oseb, ki se morajo prepoznati. Osebo (-e) lahko prepoznamo po zunanjih potezah, značaju, po družbenem položaju, oblačilu ali dogodku. Portreti so lahko realistični ali idealizirani celo karikirani. Glede na obliko ločimo različne izreze: samo obraz, doprsne, dopasne, dokolenske in celopostavne; sedeče, stoječe, klečeče, od strani, v tričetrtinskem zasuku, čelne itd. Portreti so glede na vsebino lahko samostojni ali podrejeni, portretiranci so lahko preoblečeni v kak kostum.
'''Akt''' (lat. ''actus'' = dejanje golega modela) predstavlja študijo ali upodobitev gole osebe. Poznamo jih že iz prazgodovine (Willendorfska Venera). Kot umetniški motiv so nastale v arhajskem obdobju grške umetnosti. Nastal je tip idealnega moškega oziroma ženske. Vse do 19. stoletja je bila pomembna lepota, pozneje tudi erotični vzgibi.
== Akademska disciplina ==
Študij umetnostne zgodovine je relativno nova disciplina, ki se začne v 19. stoletju, medtem ko je analiza drugih vej zgodovine in politične zgodovine, zgodovine literature in zgodovine znanosti začne že mnogo prej. Razlog je predvsem v jasnosti in zmogljivosti razširjati pisano besedo. Umetnostna zgodovina temelji na formalnem konceptu analize, ikonologiji, semiotiki (strukturalizem, poststrukturalizem in dekonstrukcija), psihoanalizi, kakor tudi na primarnih in sekundarnih virih. Fotografske reprodukcije in tiskarske tehnike po drugi svetovni vojni so povečale možnost za zanesljivo reprodukcijo umetniških del. Spoštovanje in študij vizualnih umetnosti je področje raziskav mnogih avtorjev poznega dvajsetega stoletja. Opredelitev umetnostne zgodovine kaže razkorak, ki obstaja v sami definiciji umetnosti: umetnost kot zgodovina v kontekstu antropologije ali umetnost kot študija oblike.
== Viri ==
Vrstica 40 ⟶ 56:
==Glej tudi==
*[[zgodovina umetnosti]]
*[[Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]]
== Zunanje povezave ==
* [[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Art_history Umetnostna zgodovina v Zbirki]]
* [http://www.dictionaryofarthistorians.org/ Dictionary of Art Historians], baza podatkov o pomembnih umetnostnih zgodovinarjev [[Duke University]]
* [http://arthistoryresources.net/ARTHLinks.html Viri za umetnostno zgodovino]
| |||