Cerkev sv. Jožefa, Slovenska Bistrica: Razlika med redakcijama

'''Cerkev svetegasv. Jožefa''' stoji nad [[Slovenska Bistrica|Slovensko Bistrico]], na majhni

Zemljišče za cerkev je [[1744]] kupil domači [[župnik]] [[Maks Lederer]]. [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] so postavili med leti [[1745]] in [[1757]] po načrtih mariborskega [[arhitekt]]a [[Jožef Hoffer|Hofferja]]. Že kmalu po dograditvi je postala ena izmed priljubljenih [[romanje|božjih poti]] na [[Slovenija|Slovenskem]].

Po zapisih o vizitaciji iz leta [[1756]] je znano, da je bila cerkev sicer že dograjena, ni pa bila še posvečena. Imela je samo [[oltar|glavni oltar]]. Že takrat je bila cerkev romarskega in na [[god]] [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]] je bil obiskovalcem cerkve s papeško bulo podeljen popolen odpustek.

Nad glavnim vhodom v cerkev je napis: ''Ite ad Joseph 1757'', ki potrjuje, da je bila cerkev tega leta v glavnem pozidana. Leta [[1760]] je vizitator zapisal, da cerkev obiskuje veliko romarjev in da gradnja lepo napreduje. Iz istega vira je razvidno, da je bila cerkev [[1773]] že lepa in dobro oskrbljena, vendar pa vsi oltarji še niso bili dokončani. [[Zvonik]]a sta bila dodana šele leta [[1812]]. Nazadnje je bila cerkev obnovljena [[1984]], ko so prekrili [[zakristija|zakristijo]] in popravili [[fasada|fasado]].

Glavni oltar je delo mariborske delavnice mojstra [[Jožef Straub|Strauba]]. Postavljen je bil med leti [[1757]] in [[1758]]. Ker je Straub [[1756]] umrl, je verjetno, da ga je mojster samo zasnoval, medtem ko ga je najverjetneje dokončal njegov učenec [[Jožef Holzinger]]. Dragocena je oltarna [[slika]] smrti sv. Jožefa, ki je delo ljubljanskega [[slikar]]ja [[Janez Valentin Metzinger|Metzingerja]]. Ob oltarni sliki med stebri stojijo štiri figure nadnaravn velikosti, [[kip]]i dveh [[biblija|bibličnih]] zakonskih parov: [[sveta Ana|sv. Ane]] in [[sveti Joahim|sv. Joahima]] ter [[sveta Elizabeta|sv. Elizabete]] in [[sveti Zaharija|sv. Zaharije]].

Stranski oltarji v baročnem vzdušju Jožefove cerkve zavzemajo pomembno mesto. Dva manjša sta ob slavoloku in dva večja v ladji. Vse slike so delo slovenjgraškega slikarja [[Janez Andrej Strauss|Straussa]] iz let [[1769]] do [[1774]]. Iz [[Slovenj Gradec|Sloven Gradca]]