Nogometni klub Slovan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
-star roster
Lglukgl (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 30:
Večjih uspehov Slovan v SNL ni dosegel, pod sponzorskim imenom Mavrica Slovan je prvo sezono končal na desetem mestu, a uspel doma remizirati tako z Olimpijo kot Mariborom. Moštvo je vodil Janez Zavrl, z desetimi zadetki se je najbolj izkazal takratni občasni reprezentant Marko Gruškovnjak, priložnost pa je na nekaj tekmah dobil tudi mladinec Sebastjan Cimerotič. Prihodnjo sezono je bilo moštvo še dodatno oslabljeno, a je uspelo pod vodstvom Milovana Tarbuka predvsem spomladi prikazati nekaj odličnih iger. K uvrstitvi na solidno enajsto mesto je ob Goranu Miškiču, Damjanu Gajserju in že omenjenem Gruškovnjaku največ prispeval novinec Sašo Udovič, ki je poskrbel za svojevrsten rekord. Kot najboljši strelec lige je s 25 zadetki zabil več golov kot vsi njegovi soigralci skupaj. Še boljše rezultate pa je onemogočil začetek finančnih težav, s katerimi so se v prihodnjih letih praviloma soočali na Kodeljevem. Že naslednje leto se je Slovanova prvoligaška epizoda za nekaj časa zaključila, saj je ekipa v šestnajstčlanski ligi zasedla predzadnje mesto in tako izpadla v 2.SNL. Tudi tam ni šlo nič bolje in po občutni redukciji slovenskih lig je moral Slovan leta 1995 celo v tretjo ligo zahod. Nadaljnjega stagniranja v nižjeligaškem tekmovanju jih je nato rešil projekt Martina Odlazka in Martina Delorenza, ki sta leta 1996 poskrbela za združitev Slovana z vevško Slavijo, finančno dobro stoječim drugoligašem, nov klub pa so poimenovali SET Vevče. S selitvijo na Kodeljevo ter uvedbo rdeče-belih dresov je nov projekt dobil tudi podporo Slovanove navijaške skupine Red Tigers in vse je bilo pripravljeno za nov napad na prvo ligo.
 
Močna ekipa, v kateri so bili Dušan Novak, Zoran Poglajen, Darko Karapetrovič, Dražen Žeželj, Darko Srovin, Dragan Hasanagić in najboljši strelec lige Anton Usnik, je brez večjih težav osvojila naslov in že v prvi sezoni izpolnila zastavljeni cilj. A tudi tokrat idila ni trajala prav dolgo, spet so se pojavile finančne težave, rezultati v prvi ligi so bili slabi, vrstile so se menjave trenerjev in v dveh letih je kodeljevsko-vevški hibrid izpadel tako iz prve kot tudi iz druge lige. Večina članov prejšnje uprave je odšlo in Slovan se je leta 1999 v precejšnjem razsulu znašel sam v tretji ligi center. Sledil je izpad v četrti rang, tam pa je Slovan po sedmem mestu v drugem poskusu leta 2002 le izboril vsaj povratek v tretjeligaško druščino. V [[3.SNL]] se je moštvo v prihodnjih letih večinoma borilo za obstanek, pri čemer so jim nekajkrat šli na roko tudi izstopi in odpovedi napredovanja nekaterih tekmecev. Nekoliko bolj ambiciozno so se sezone v klubu lotili leta 2006 in z nekaj povratniki napovedovali povratek v drugo ligo. V prvi sezoni jim s četrtim mestom to ni uspelo, še bolj zanimivo pa je bilo prihodnje leto, ko se je tretjeligašem pridružila tudi Olimpija. Slovan se je jeseni dobro kosal za naslov, moštvo z Goranom Miškičem, Vanjo Starčevičem, Kristjanom Cimerotičem in Mariom Kitičem pa je za Bežigradom pred 2500 gledalci celo prišlo do remija 2:2. Spomladi je ekipa popustila, v klubu pa so se znova pojavile že znane težave. Po dveh slabših sezonah je nato leta 2009 Slovan ostal brez tretjeligaške licence in okrnjena zasedba se je v težki situaciji z novim vodstvom znašla v regionalni ljubljanski ligi. Iz nje je nato izpadla še do MNZ ranga, v katerem tekmuje tudi danes.
 
== Mladinska šola ND Slovan ==