[[Diploma|Diplomiral]] je leta 1947 iz [[arhitektura|arhitekture]] na ljubljanski [[Tehniška fakulteta v Ljubljani|tehniški fakulteti]]. OdZa takrattem paje dosodeloval z učiteljem Plečnikom in Antonom Bitencem pri urejanju Križank. Do leta 1983 je služboval v Ljubljani, deloma v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drami]], deloma pa v [[Ljubljanska opera|Operi]], nazadnje kot direktor Gledališkega ateljeja, razen v letih 1963-1968, ko je poučeval na ljubljanski Šoli za oblikovanje. Najprej se je uveljavil kot scenograf v [[Miško Kranjec|Kranjčevi]] drami v treh dejanjih ''Pot do zločina'' {{COBISS|ID=20859137}}, leta 1949 pa že kot režiser. Med drugimi deli je režiral ''Drama škrat'' ([[Pedro Calderón de la Barca]]). Španska drama ga je posebej privlačila tudi še v naslednjih letih. Med slovenskimi deli pa je med drugimi na oderskeodrske deske postavil ''Razvalino življenja'' ([[Fran Saleški Finžgar]]), ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'' ([[Anton Tomaž Linhart]]), ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'' ([[Ivan Cankar]]), izvirna pa je bila tudi njegova zadnja pomembnejša postavitev ''Marija Tudor'' ([[Ivan Mrak]]). Večinoma je sam zasnoval sceno in deloma kostume. Kot režiser in zlasti kot scenograf je sodeloval tudi v drugih slovenskih gledališčih (Trst, Maribor).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Leta 1949 je za inscenacije: Cankar: ''Hlapci'', Donizetti: ''Don Pasquale'', Kranjec: ''Pot do zločina'', Musorgski: ''Soročinski sejem'' prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].
