Josip Vidmar: Razlika med redakcijama

odstranjena 302 zloga ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
 
== Politika ==
Pred 2. svetovno vojno se je Vidmar opredelil za sodelovanje s komunisti in se politično angažiral v [[Društvo prijateljev Sovjetske zveze|Društvu prijateljev Sovjetske zveze]] (1940), po okupaciji Jugoslavije pa v Osvobodilni fronti, katere ustanovni sestanek je bil v njegovem stanovanju v očetovi hiši. Bil je član IO OF, od 14. 1. 1943 do 27. 4. 1953 njegov predsednik, februarja 1944 predsednik SNOS, oktobra 1943 udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, član delegacije na 2. zasedanju [[AVNOJ|Avnoja]] v [[Jajcu|Jajce, Bosna|Jajcu]], kjer je predlagal v imenu slovenske delegacije, naj dobi [[Tito]] naziv maršal. Po vojni je opravljal številne politične funkcije: zvezni in republiški poslanec (predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ), Sveta federacije SFRJ 1967–74, Predsedstva SRS 1974–82 itd. Vedel je za povojni poboj in polemiziral s [[Edvard Kocbek|Kocbekom]] in [[Heinrich Böll|Böllom]]. — 1948 se je pridružil Titu in nasprotnikom Informbiroja. Na Titovo pobudo jeso v vili Bistrica nad Tržičem ustanovilJosip kulturniški triumvirat: J. V.Vidmar, [[Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in M.Milan Ristić ustanovili kulturniško gibanje, ki je pripomogelpripomoglo k razgraditvi socialističnega realizma v Sloveniji. V polemiki o socialističnem realizmu proti Borisu Ziherlu in M. Livšickemu je zagovarjal umetniško avtonomijo.
 
== Delo ==
Svoje spomine je skoraj osemdesetleten izdal v ''Obrazih'' (1979, razširjena izdaja 1985). Obudil je spomin na pokojne: brata [[Milan Vidmar|Milana]], [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], ki ga je videval na Rožniku, prijatelje [[Karel Dobida|Karla Dobido]], [[Marij Kogoj|Marija Kogoja]], [[Ferdo Kozak|Ferda Kozaka]],[[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] in [[Boris Kidrič|Borisa Kidriča]] ter vrsto sodobnikov, ki niso samo vplivali na njegovo življenje, temveč na vso slovenstvo: katoliški krog ([[France Koblar]], [[France Stelé]], [[Ivan Prijatelj]], [[Anton Vodnik]], [[Franc Saleški Finžgar|Franc S. Finžgar]], [[Izidor Cankar]]), [[Rihard Jakopič]], [[Anton Lajovic]], [[Alojz Gradnik]], [[Anton Novačan]], [[Ivan Pregelj]], [[Pavel Golia]], [[Oton Župančič]], [[Juš Kozak]], [[Fran Albreht]], [[Miran Jarc]], [[Prežihov Voranc]] in edina ženska [[Lili Novy]]. Poleg spomina je analitično predstavil portretirančevo delo, analiziral svoj odnos do portretiranca in odnos portretiranca do njega. V prvi izdaji je bilo 25 portretirancev plus avtorski »obraz«. V drugi, razširjeni izdaji je dodal še: [[Srečko Kosovel]] (obudil svojo ljubezen do njegove sestre Karmele Kosovel), [[Lojz Kraigher]], [[Stanko Leben]], [[Igo Gruden]], [[Vladimir Bartol]] (zgodba o nastanku [[Alamut (Bartol)|Alamuta]]), [[Mile Klopčič]], [[Ciril Kosmač]], [[Miško Kranjec]], [[Edvard Kocbek]] (kritično politični pogled), [[France Bevk]].
 
Vidmarjev labodji spev je ''Mrtvaški ples ''(1983), ki ga je napisal po operaciji raka na črevesju v oseminosemdesetem letu. Iz zavesti o minljivosti je pričel razmišljati o spevih smrti v slovenski poeziji. Pregledal jih je od Prešerna naprej. Posledica tega premišljevanja je tudi pesem, ki jo je posvetil svoji vnukinji Gaji Trbižan. Nadi je posvetil spis ''Angleški kralj'' ter ''Esej o lepoti.'' V njem je predstavil temeljne kriterije, ki se jih je držal pri presojanju umetniških del.
 
Posmrtno so izšla njegova pisma [[Karmela Kosovel|Karmeli Kosovel]], starejši sestri [[Srečko Kosovel|Srečka Kosovela]] in prijateljici
 
Poročen je bil dvakrat. Prvič z Angelo Kosmatin (1921–42), s katero je imel sina [[Tit Vidmar|Tita]] (1929–99, urednik ''Dela)'' ter še
tri otroke, ki so umrli kot dojenčki. Druga žena je bila [[Nada Vidmar|Nada Stritar]] (1917–1990, operna pevka), s katero je imel tri otroke: Rok (1944–), Nada, por. Mlač (1946–2003) in Živa (1949–, por. Trbižan). Nadi je posvetil spis ''Angleški kralj'' ter ''Esej o lepoti.'' V njem je predstavil temeljne kriterije, ki se jih je držal pri presojanju umetniških del.
 
== Bibliografija knjižnih izdaj ==
* ‘‘''[[Kulturni problem slovenstva]]’’'' (1932) {{cobiss|ID=115713}}
* ‘‘''[[Oton Župančič: kritična portretna študija]]’’'' (1935) {{cobiss|ID=22835456}}
* ‘‘[[''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Literarne kritike|Literarne kritike]]]]’’'' (1951) {{COBISS|ID=2145039}}
* ‘‘''[[Meditacije]]’’'' (1954) {{cobiss|ID=1281793}}
* ‘‘''[[Dramaturški listki]]’’'' (1962) {{cobiss|ID=5307392}}
* ‘‘[[''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Drobni eseji|Drobni eseji]]]]’’'' (1962) {{cobiss|ID=2965505}}
* ‘‘''[[Polemike]]’’'' (1963) {{cobiss|ID=1789448}}
* ‘‘''[[Srečanje z zgodovino]]’’'' (1963) {{cobiss|ID=4508928}}
* ‘‘''[[Literarni eseji]]’’'' (1966){{cobiss|ID=1782792}}
* ‘‘''[[Dnevniki]]’’'' (1968) {{cobiss|ID=5674241}}
* ‘‘''[[Gledališke kritike]]’’'' (1968) {{cobiss|ID=1880840}}
* ‘‘''[[Ivan Cankar]]’’'' (1969) {{cobiss|ID=6085633}}
* ‘‘''[[Slovenske razprave]]’’'' (1970) {{cobiss|ID=1644040}}
* ‘‘''[[K našemu trenutku]]’’'' (1973) {{cobiss|ID=1783304}}
* ‘‘''[[Oton Župančič]]’’'' (1978) {{cobiss|ID=11380225}}
* ‘‘[[''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Obrazi|Obrazi]]]]’’'' (1979) {{cobiss|ID=5118976}}, (1985) {{cobiss|ID=15468289}};
* ‘‘''[[Presoje]]’’'' (1980) {{cobiss|ID=22215936}}
* ‘‘''[[Esej o lepoti]]’’'' (1981) {{cobiss|ID=12248065}}
* ‘‘''[[Mrtvaški ples]]’’'' (19883) {{cobiss|ID=13613825}}
* ‘‘''[[Slovensko pismo]]’’'' (1984) {{cobiss|ID=14298369}}
* ‘‘''[[Sile časa]]’’'' (1985) {{cobiss|ID=15443969}}
* ‘‘''[[Moj obraz]]'', zbrala in uredila Živa Vidmar (2011) {{cobiss|ID=255436544}}
 
==Nagrade==
* nagrada komiteja za umetnost FLRJ leta [[1949]]
* nagrada Zveze književnikov JsleJugoslavije [[1960]]
* Sterijeva nagrada leta [[1965]]
* [[Prešernova nagrada]] leta [[1966]]
103

urejanja