Redakcija: 08:20, 25. april 2014 uredi SterJ (pogovor \| prispevki) 103 urejanja →‎Bibliografija knjižnih izdaj ← Starejše urejanje		Redakcija: 08:45, 25. april 2014 uredi razveljavi SterJ (pogovor \| prispevki) 103 urejanja Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 26: == Politika == Pred 2. svetovno vojno se je Vidmar opredelil za sodelovanje s komunisti in se politično angažiral v ~~[[Društvo prijateljev Sovjetske zveze\|~~Društvu prijateljev Sovjetske zveze]] (1940), po okupaciji Jugoslavije pa v Osvobodilni fronti, katere ustanovni sestanek je bil v njegovem stanovanju v očetovi hiši. Bil je član IO OF, od 14. 1. 1943 do 27. 4. 1953 njegov predsednik, februarja 1944 predsednik SNOS, oktobra 1943 udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, član delegacije na 2. zasedanju [[AVNOJ\|Avnoja]] v [[~~Jajcu\|~~Jajce, Bosna\|Jajcu]], kjer je predlagal v imenu slovenske delegacije, naj dobi [[Tito]] naziv maršal. Po vojni je opravljal številne politične funkcije: zvezni in republiški poslanec (predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ), Sveta federacije SFRJ 1967–74, Predsedstva SRS 1974–82 itd. Vedel je za povojni poboj in polemiziral s [[Edvard Kocbek\|Kocbekom]] in [[Heinrich Böll\|Böllom]]. — 1948 se je pridružil Titu in nasprotnikom Informbiroja. Na Titovo pobudo jeso v vili Bistrica nad Tržičem ~~ustanovil~~Josip ~~kulturniški triumvirat: J. V.~~Vidmar, [[Miroslav Krleža\|Miroslav Krleža]] in M.Milan Ristić ustanovili kulturniško gibanje, ki je ~~pripomogel~~pripomoglo k razgraditvi socialističnega realizma v Sloveniji. V polemiki o socialističnem realizmu proti Borisu Ziherlu in M. Livšickemu je zagovarjal umetniško avtonomijo. == Delo == Vrstica 33: Svoje spomine je skoraj osemdesetleten izdal v ''Obrazih'' (1979, razširjena izdaja 1985). Obudil je spomin na pokojne: brata [[Milan Vidmar\|Milana]], [[Ivan Cankar\|Ivana Cankarja]], ki ga je videval na Rožniku, prijatelje [[Karel Dobida\|Karla Dobido]], [[Marij Kogoj\|Marija Kogoja]], [[Ferdo Kozak\|Ferda Kozaka]],[[Edvard Kardelj\|Edvarda Kardelja]] in [[Boris Kidrič\|Borisa Kidriča]] ter vrsto sodobnikov, ki niso samo vplivali na njegovo življenje, temveč na vso slovenstvo: katoliški krog ([[France Koblar]], [[France Stelé]], [[Ivan Prijatelj]], [[Anton Vodnik]], [[Franc Saleški Finžgar\|Franc S. Finžgar]], [[Izidor Cankar]]), [[Rihard Jakopič]], [[Anton Lajovic]], [[Alojz Gradnik]], [[Anton Novačan]], [[Ivan Pregelj]], [[Pavel Golia]], [[Oton Župančič]], [[Juš Kozak]], [[Fran Albreht]], [[Miran Jarc]], [[Prežihov Voranc]] in edina ženska [[Lili Novy]]. Poleg spomina je analitično predstavil portretirančevo delo, analiziral svoj odnos do portretiranca in odnos portretiranca do njega. V prvi izdaji je bilo 25 portretirancev plus avtorski »obraz«. V drugi, razširjeni izdaji je dodal še: [[Srečko Kosovel]] (obudil svojo ljubezen do njegove sestre Karmele Kosovel), [[Lojz Kraigher]], [[Stanko Leben]], [[Igo Gruden]], [[Vladimir Bartol]] (zgodba o nastanku [[Alamut (Bartol)\|Alamuta]]), [[Mile Klopčič]], [[Ciril Kosmač]], [[Miško Kranjec]], [[Edvard Kocbek]] (kritično politični pogled), [[France Bevk]]. Vidmarjev labodji spev je ''Mrtvaški ples ''(1983), ki ga je napisal po operaciji raka na črevesju v oseminosemdesetem letu. Iz zavesti o minljivosti je pričel razmišljati o spevih smrti v slovenski poeziji. Pregledal jih je od Prešerna naprej. Posledica tega premišljevanja je tudi pesem, ki jo je posvetil svoji vnukinji Gaji Trbižan. Nadi je posvetil spis ''Angleški kralj'' ter ''Esej o lepoti.'' V njem je predstavil temeljne kriterije, ki se jih je držal pri presojanju umetniških del. Posmrtno so izšla njegova pisma [[Karmela Kosovel\|Karmeli Kosovel]], starejši sestri [[Srečko Kosovel\|Srečka Kosovela]] in prijateljici Vrstica 39: Poročen je bil dvakrat. Prvič z Angelo Kosmatin (1921–42), s katero je imel sina [[Tit Vidmar\|Tita]] (1929–99, urednik ''Dela)'' ter še tri otroke, ki so umrli kot dojenčki. Druga žena je bila [[Nada Vidmar\|Nada Stritar]] (1917–1990, operna pevka), s katero je imel tri otroke: Rok (1944–), Nada, por. Mlač (1946–2003) in Živa (1949–, por. Trbižan). Nadi je posvetil spis ''Angleški kralj'' ter ''Esej o lepoti.'' V njem je predstavil temeljne kriterije, ki se jih je držal pri presojanju umetniških del. == Bibliografija knjižnih izdaj == * ‘‘''[[Kulturni problem slovenstva]]’’'' (1932) {{cobiss\|ID=115713}} * ‘‘''[[Oton Župančič: kritična portretna študija]]’’'' (1935) {{cobiss\|ID=22835456}} * ~~‘‘[[~~''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Literarne kritike\|Literarne kritike]]~~]]’’~~'' (1951) {{COBISS\|ID=2145039}} * ‘‘''[[Meditacije]]’’'' (1954) {{cobiss\|ID=1281793}} * ‘‘''[[Dramaturški listki]]’’'' (1962) {{cobiss\|ID=5307392}} * ~~‘‘[[~~''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Drobni eseji\|Drobni eseji]]~~]]’’~~'' (1962) {{cobiss\|ID=2965505}} * ‘‘''[[Polemike]]’’'' (1963) {{cobiss\|ID=1789448}} * ‘‘''[[Srečanje z zgodovino]]’’'' (1963) {{cobiss\|ID=4508928}} * ‘‘''[[Literarni eseji]]’’'' (1966){{cobiss\|ID=1782792}} * ‘‘''[[Dnevniki]]’’'' (1968) {{cobiss\|ID=5674241}} * ‘‘''[[Gledališke kritike]]’’'' (1968) {{cobiss\|ID=1880840}} * ‘‘''[[Ivan Cankar]]’’'' (1969) {{cobiss\|ID=6085633}} * ‘‘''[[Slovenske razprave]]’’'' (1970) {{cobiss\|ID=1644040}} * ‘‘''[[K našemu trenutku]]’’'' (1973) {{cobiss\|ID=1783304}} * ‘‘''[[Oton Župančič]]’’'' (1978) {{cobiss\|ID=11380225}} * ~~‘‘[[~~''[[Wikipedija:WikiProjekt Romani/Obrazi\|Obrazi]]~~]]’’~~'' (1979) {{cobiss\|ID=5118976}}, (1985) {{cobiss\|ID=15468289}}; * ‘‘''[[Presoje]]’’'' (1980) {{cobiss\|ID=22215936}} * ‘‘''[[Esej o lepoti]]’’'' (1981) {{cobiss\|ID=12248065}} * ‘‘''[[Mrtvaški ples]]’’'' (19883) {{cobiss\|ID=13613825}} * ‘‘''[[Slovensko pismo]]’’'' (1984) {{cobiss\|ID=14298369}} * ‘‘''[[Sile časa]]’’'' (1985) {{cobiss\|ID=15443969}} * ‘‘''[[Moj obraz]]'', zbrala in uredila Živa Vidmar (2011) {{cobiss\|ID=255436544}} ==Nagrade== * nagrada komiteja za umetnost FLRJ leta [[1949]] * nagrada Zveze književnikov ~~Jsle~~Jugoslavije [[1960]] * Sterijeva nagrada leta [[1965]] * [[Prešernova nagrada]] leta [[1966]]

Josip Vidmar: Razlika med redakcijama