Ernestina Jelovšek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Manca258 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Manca258 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 43:
''Prešeren in Slovenke'' je predavanje, ki ga je imela na obletnico Prešernove smrti, 8. februarja 1903, zqa članice Splošnega slovenskega ženskega društva, ki je nato izšlo v ''Slovenskem narodu''. Prešerna predstavi subjektivno, svoj govor primerja z govorom matere hčeri, ki govori o svoji edini ljubezni. Prešerna bi morala poznati vsaka vsaj malo izobražena Slovenka, saj je v svojih pesmih opeval Slovenko in njeno lepoto. Ta lepota je le začasna, zato mora ženska poleg lepote imeti tudi dobro srce, drugače pesnik izgubi svojo vero. Prešeren si je želel, da bi Slovenke cenile njegovo poezijo zato, ker je bila domača, slovenska. Prešeren je s poučevanjem Luize Pesjak pokazal, da se zavzema za izobraževanje žensk. Ernestina je predavanje zaključila z navezavo na Zdravljico, kjer naj bi po njeno Prešeren zapisal oporoko in kjer se je spomnil na Slovenke.
 
=== Spomini''Spomini na Prešerna'' ===
 
Na pobudo Razlaga je od 1875—76 v nemščini pisala svoje spomine (Erinnerungen an Dr. Franz Prešern). Razlagu jih je izročila skupaj s Prešernovo literarno zapuščino, ki jo 1876 dobila od Bleiweisa, kasneje je to prejel [[Fran Levstik|Levstik]]. Nov sestavek spominov brez naslova je Ernestina napisala 1877. Levstik Ernestininih podatkov ni uporabil nikjer, po njegovi smrti je Ernestina spomine prejela nazaj skupaj s Prešernovo literarno zapuščino. Za Levca je 1888 napisala nov rokopis spominov, po Razlagovi smrti je prejela svoje prvotne spomine, jih prepisovala in popravljala od 1880—83. Ta rokopis je v skrčeni obliki izdala v slovenskem prevodu Kesslerja leta 1903.