|
=== Črtice in predavanje ===
Ernestina Jelovšek je napisla pet črtic, dve so objavili, tri so ostale v rokopisu, od tega dve v nemščini. ''Dan v Vrbi'' je črtica, ki je izšla v ''Ljubljanskem zvonu'' 1902. Ernestina je 1902 prvič obiskala Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Na domačiji je gospodaril Jože Vovk, Ernestinin mlajši bratranec. Ernestina si dolgo ni želela videti Prešernove rojstne hiše, želela je na njegov grob, zato je tudi odšla v domovino. Na poti zaradi naravnih lepot spozna, zakaj je imel Prešeren rad Gorenjsko, zakaj je ostal zvest slovenstvu in slovenskemu jeziku. Črtica v''V samotni uri'', objavljena v ''Ljubljanskem zvonu'' 1900, je bila zapisana okoli stoletnice Prešernovega rojstva. Ernestina se primerja z grmičem, ki je izpostavljen vetru, nevihtam, a še vedno raste ob misli na jutranji sončni žarek. Za Ernestino je bil jutranji žarek Prešeren. Sedaj življenje enači s trpljenjem. Črtica Bilo je je rokopis v slovenščini iz leta 1903, hrani ga [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. V trenutkih samote Ernestina premišljuje o preteklosti, pravi, da se življenje sedaj zaključuje. Otroštvo, ki ji je oblikovalo značaj, je bilo zanjo kljub revščini srečno obdobje. Svoje življenje primerja z učilnico, če bi imela dar pripovedovanja, bi lahko o življenju zapisala mnogo več.
Črtica ''Bilo je'' je rokopis v slovenščini iz leta 1903, hrani ga [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]. V trenutkih samote Ernestina premišljuje o preteklosti, pravi, da se življenje sedaj zaključuje. Otroštvo, ki ji je oblikovalo značaj, je bilo zanjo kljub revščini srečno obdobje. Svoje življenje primerja z učilnico, če bi imela dar pripovedovanja, bi lahko o življenju zapisala mnogo več. Čtica ''Nezakonska mati'' je nedatiran rokopis v nemščini, ki ga hrani SAZU v [[France Kidrič|Kidričevi]] zapuščini. Je interpretacija Prešernove pesmi [[Nezakonska mati (France Prešeren)|Nezakonska mati]], ki preide v razmišljanje o nezakonskih otrocih in njihovi usodi. Pesem vsebinsko predstavi. Skozi prizadevanje matere, da poskrbi za svojega nezakonskega otroka, se kaže moralna tendenca pesmi. ''V temačnih urah'' je nedatirana rokopisna črticavčrtica v nemščini, hrani jo SAZU v Kidričevi zapuščini. Razdeljena je na tri dele, in sicer Sočutje, Slavec ter ujeti Slavec. V Sočutju piše o ljudeh, ki nosijo svoje srce na dlani, in ljudeh, ki čustev ne kažejo. Človek mora biti srečen ali pa trpeti tedaj, ko ga nihče ne vidi. V fantazijskem Slavcu piše o sanjah, v katerih ji je v podobi slavca govorila ljubezen. V Ujetem slavcu se počuti osamljeno, razpravlja o ujetosti slavca in pesnika.
'''Prešeren in Slovenke ''' je predavanje, ki ga je imela na obletnico Prešernove smrti, 8. februarja 1903, zqa članice Splošnega slovenskega ženskega društva, ki je nato izšlo v ''Slovenskem narodu''. Prešerna predstavi subjektivno, svoj govor primerja z govorom matere hčeri, ki govori o svoji edini ljubezni. Prešerna bi morala poznati vsaka vsaj malo izobražena Slovenka, saj je v svojih pesmih opeval Slovenko in njeno lepoto. Ta lepota je le začasna, zato mora ženska poleg lepote imeti tudi dobro srce, drugače pesnik izgubi svojo vero. Prešeren si je želel, da bi Slovenke cenile njegovo poezijo zato, ker je bila domača, slovenska. Prešeren je s poučevanjem Luize Pesjak pokazal, da se zavzema za izobraževanje žensk. Ernestina je predavanje zaključila z navezavo na Zdravljico, kjer naj bi po njeno Prešeren zapisal oporoko in kjer se je spomnil na Slovenke.
=== Spomini'' na Prešerna'' ===
|
