Žito: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Roksi1 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Various grains.jpg|thumb|270px| Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn.]]
'''Žito''' (množ. žita) je skupno ime za kulturne [[rastlina|rastline]] s [[klas]]i ali [[lat]]i. Večina teh rastlin, npr. [[riž]], [[koruza]], [[pšenica]], [[oves]], [[proso]], [[ječmen]] in [[rž]], botanično spada v družino [[trava|trav]] (Poaceae). Med »neprava« žita lahko štejemo tudi [[ajda|ajdo]], ki botanično spada v družino [[dresnovke|dresnovk]] (Polygonaceae).<ref>Tajnšek, 1980: 23.</ref>
Beseda žito lahko pomeni tudi [[plod]] teh rastlin. V publicistični rabi se v pomenu plod žita uporablja iz srbohrvaščine prevzeta manj primerna beseda '''žitarica''' (prvotni slovenski pomen je 'prodajalka žita').
Vrstica 15:
* [[oves]] (''Avena sativa'')
 
==Delitve==
Glede na uporabo delimo žita na:
Zaradi izrednega pomena žit za človeštvo jih obravnava več ved, kar je vzrok za več mogočih načinov razvrščanja, odvisno od poudarka strokovnega področja in umeščenosti v časovno-krajevni okvir. Velja, da botanika kot osnovna veda o rastlinah najbolj celovito zajema lastnosti žit kot rastlin, druge vede pa le delno, za osnovo razvrščanja namreč vzamejo le nekatere morfološko in biološke znake, vendar prav te vede lahko naglašajo lastnosti, ki so za botanika manj pomembne. Agronomi žita delijo na prava (pšenica, ječmen, rž, oves) in prosasta (proso, ajda, koruza, sirek, ščir, kvinoja).
 
* Prava žita vzkalijo že pri temperaturi nad 0 °C, potrebujejo razmeroma visoko vlažnost, normalna klica ima vsaj dve prakoreninici, navadno več kot tri, bilna kolenca so izrazita in jih navadno ni več kot šest, bil vsebuje malo sladkorjev, za zrno pa sta značilni brazda in bradica.
* krušna
* Prosasta žita (ime po prosu) vzkalijo pri višji temperaturi, navadno ok. 8 °C, imajo le eno prakoreninico, bilna kolenca so neuzrazita, a jih je več kot šest, bil vsebuje veliko sladkorjev, zrnje pa nima brazde in bradice.
* kašnata (nekrušna)
Glede na kolobarjenje ločimo žita, ki jih lahko sadimo v monokulturah (koruza, rž) in žita, ki so za to bolj občutljiva.
 
Glede na način gojenja (agrotehnika) ločimo okopavine (koruza) in strnine (prava žita), vendar je takšna delitev že zastarela, saj v Sloveniji tudi koruze ne okopavamo več, po drugi strani pa ponekod okopavajo tudi strnine.
Krušna so tista, ki jih največ [[mletje|meljejo]] v [[moka|moko]] iz katere lahko zamesimo [[testo]] za [[kruh]] (pšenica,rž). Kašnata žita so tista, ki jih ne meljejo, ampak le luščijo v [[kaša|kaše]]. Iz njihove moke težko zamesimo testo, mešati jo moramo s krušno moko.
Glede na namen v strogem ločujemo krušna (pšenica, rž, ajda) in nekrušna (kašnata, krmna) žita (ječmen, oves, proso, koruza). Tudi ta delitev ni dokončna, ker poznamo tudi ovsen kruh (ovsenjak) in koruznega.
* Krušna so tista, ki jih največ [[mletje|meljejo]] v [[moka|moko]] iz katere lahko zamesimo [[testo]] za [[kruh]] (pšenica, rž). Kašnata žita so tista, ki jih ne meljejo, ampak le luščijo v [[kaša|kaše]]. Iz njihove moke težko zamesimo testo, mešati jo moramo s krušno moko.
* Kašnata žita so tista, ki jih ne meljejo, ampak le luščijo v [[kaša|kaše]]. Iz njihove moke težko zamesimo testo, mešati jo moramo s krušno moko. Ker se nekrušna žita pogosto uporabljajo za krmo, se imenujejo tudi krmna.<ref>Tajnšek, 1980: 23.</ref>
 
==Sklici==