København: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
m Ljuba brank je prestavil(-a) stran København na Kopenhagen prek preusmeritve: v sklau s slovenskimi eksonimi
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
zamenjano ime mesta
Vrstica 51:
 
<!---->
'''KøbenhavnKopenhagen''' (tudidansko ''KöbenhavnKøbenhavn'' ali iz nemščine ''Kopenhagen''{{navedi vir}}) je [[glavno mesto]] [[Danska|Danske]] in gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države na vzhodni obali otoka [[Zelandija]] (''Sjalland''). Je sedež parlamenta, monarhije in vlade. Je 42. največje mesto na svetu in največe mesto v [[Skandinavija|Skandinaviji]]. Mesto označujejo tudi kot 'severni Pariz'.
 
Mestna občina pokriva 91.3&nbsp;km² (od tega je 88&nbsp;km² kopno) in ima 503.699 prebivalcev. Glavna županja je Ritt Bjerregaard, ostali župani pa: Martin Geertsen, Mogens Lønborg, Jakob Hougaard, Klaus Bondam in Mikkel Warming.
Vrstica 59:
Ime mesta izhaja iz besede Købmannahavn/Kjøbmandehavn (srednjeveško starodansko Køpmannæhafn, latinsko ''hafnia''), kar pomeni 'trgovsko pristanišče'. Tako so mesto imenovali že v rimskih časih - ''Portus Mercatorum''.
 
V sodobnem konceptu je [[toponim]] KøbenhavnKopenhagen ime danske prestolnice in ima v različnih imenih različno poimenovanje - na primer švedsko ''Köpenhamn'', angleško ''Copenhagen'', islandsko ''Kaupmannahöfn'', nemško in nizozemsko ''Kopenhagen'', finsko ''Kööpenhamina'', madžarsko ''Koppenhága'', estonsko ''Kopenhaagen'', latvijsko ''Kopenhāgena'', francosko, špansko in portugalsko ''Copenhague'', poljsko ''Kopenhaga'', češko in slovaško Kodaň, rusko Копенгаген, ukrajinsko Копенгаген, srbsko Копенхаген/''Kopenhagen'', hrvaško ''Kopenhagen''.
 
== Zgodovina ==
 
Že od dobe Vikingov je na območju, kjer je danes KøbenhavnKopenhagen, obstajala ribiška vas z imenom ''Havn'', kar pomeni 'pristanišče'. A nastanek mesta se povezuje s škofom Absalonom, kateremu je kralj [[Valdemar I.]] (1131-1182), naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije. S tem je kralj želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po [[Øresund]]u.
 
V času od 1160 do 1167 je škof Absalon gradil utrdbo na otoku ''Slotsholmen'', da bi obvaroval novonastalo naselje. Letnica izgradnje utrdbe, 1167, velja za uradno leto nastanka KøbenhavnaKopenhagen. Naselje je hitro rastlo in postajalo vse pomembnejše. K temu je veliko pripomoglo pristanišče, saj se je naselje razvilo v pomembno trgovsko središče. Leta 1254, ko je KøbenhavnuKopenhagnu predsedoval škof Jakob Erlandsen, je mesto dobilo ustanovno listino. [[Hanzeatska liga]], ki je mesto neprestano napadala, je leta 1369 do tal porušila utrdbo, ki jo je zgradil škof Absalon. Ostanke utrdbe so našli leta 1907 pod temelji sedanjega gradu [[Christiansborg]].
 
Kraljica [[Margareta I. Danska]] (1353-1412), ki je s poroko z norveškim kraljem [[Håkan VI. Magnusson|Håkanom VI. Magnussonom]] (1343-1380) postala vladarica Danske, Švedske in Norveške, je leta 1397 ustanovila [[Kalmarska unija|Kalmarsko unijo]].
 
KøbenhavnKopenhagen je postal glavno mesto Danske leta 1443, pred tem je to funkcijo imelo mesto Roskilde. Prvi kralj, ki je bil kronan v novem glavnem mestu, je bil [[Kristijan I. Danski]] (1426-1481) leta 1449. Kristijan I. je bil tudi ustanovitelj prve danske [[Univerza|univerze]] - [[Københavns Universitet]]. Danes ima mesto osem univerz.
 
Do časa vladavine [[Kristijan III. Danski|Kristijana III.]] (1503-1559) je bila danska uradna [[Religija|vera]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoliška]]. Leta 1536 pa je [[Reformacija|protestantska reformacija]] dosegla Dansko in [[evangeličanska cerkev]] je postala državna cerkev, kar je še danes.
Vrstica 79:
Leta 1711 je v mestu izbruhnila [[Kuga|bubonska kuga]], ki je terjala smrt skoraj ene tretjine prebivalstva. Leta 1728 in kasneje leta 1795 je mesto utrpelo dva uničujoča požara. Pri obnovitvi mesta so nizke lesene hiše zamenjale kamnite.
 
V letih 1801 in 1807 je britanska mornarica dvakrat napadla København. Za obe bombardiranji je bil povod vstop Danske v [[Liga oborožene nevtralnosti|Ligo oborožene nevtralnosti]] skupaj z [[Ruski imperij|Rusijo]], [[Švedska|Švedsko]] in [[Francija|Francijo]]. Velika Britanija se je zaradi tega počutila ogroženo in odločila napasti København. Po prvem bombardiranju leta 1801 se je danski kralj [[Friderik VI. Danski]] (1768-1839) vdal, ampak po šestih letih so se Britanci spet vrnili, da bi preprečili nadzor Francozov nad dansko mornarico. Pri obeh bombardiranjih je bil KøbenhavnKopenhagen hudo poškodovan.
 
9. aprila 1940 so [[Tretji rajh|Nemci]] okupirali mesto brez večjega udpora Dancev. Pod nemško okupacijo je ostalo do konca [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]], ko so mesto osvobodile britanske enote pod poveljstvom maršala [[Bernard Montgomery|Bernarda Montgomeryja]] 4. maja 1945.
Vrstica 85:
1. julija 2000 je bil uradno odprt [[most Øresund]], ki povezuje København s švedskim mestom [[Malmö]].
 
[[Slika:Øresundsbron.jpg|thumb|600px|center| Most Øresund, ki povezuje KøbenhavnKopenhagen in Malmö]]
 
== Lega ==
Mesto leži na vzhodni obali otoka Zelandija, deloma pa tudi na otoku Amager. Na vzhodu KøbenhavnKopenhagen gleda proti [[Øresund]]u, ožini, ki ločuje [[Danska|Dansko]] od [[Švedska|Švedske]] in povezuje [[Severno morje]] z [[Baltsko morje|Baltskim]]. Na [[Švedska|švedski]] strani ožine ležita mesti Malmö in Landskrona. KøbenhavnKopenhagen je del regije Øresund, ki je sestavljena iz vzhodnega dela Zelandije ter [[Danska|Danske]] in zahodnega dela Scanije in [[Švedska|Švedske]].
 
== Prebivalstvo in dejavnosti ==
V prestolnici KøbenhavnKopenhagen, imenovanem Storkøbenhavn, živi 1.211.000 ljudi. Mesto se preživlja s trgovino, turizmom in ostalimi storitvami. Industrija še posebej sloni na hrani, hotelih, telefonskih storitvah, farmaciji in biotehnologiji. V regiji je tudi nekaj tujih podjetij. Koncil mesta je eden največjih zaposljevalcev na svetu. Koncil je setavljen iz 55-ih članov, katere se voli na vsaka 4 leta.
 
=== Glasba, zabava in muzeji ===
Vrstica 97:
 
Za brezplačno zabavo je priporočljiv sprehod po Strøgetu, sploh med Nytorvom in Højbro Pladsom. Pozno popoldan in zvečer po Strøgetu nastopa improviziran cirkus s čarovniki, glasbeniki, žonglerji in ostalmi pouličnimi umetniki.
 
Tu so: številni muzeji (npr.: Narodni muzej, Muzej umetne obrti, Državni muzej umetnosti, umetnostna galerija Ny Carlsberg, Zoološki muzej), zabaviščni park Tivoli (odprt od leta 1843), [[palača Amalienborg]] (kraljeva rezidenca od 1794), grad Christiansborg (od 1918 sedež parlamenta), grad Rosenborg, mestna hiša (1892-1905), Marmornata cerkev (zgrajena 1794 po zgledu cerkve svetega Petra v Rimu).
 
=== Šport ===
KøbenhavnKopenhagen ima široko paleto športnih moštev. Dve glavni danski nogometni društvi (Brøndby IF in FC København) sta osnovani v KøbenhavnuKopenhagnu in v njegovih predmestjih.
 
Ima 3 hokejska društva: Rødovre Mighty Bulls, Herlev Hornets and Nordsjælland Cobras.
Vrstica 108 ⟶ 109:
V tej danski prestolnici igrajo tudi rugby, z ekipami: CSR-Nanok, Copenhagen Scrum, Exiles, Froggies and Rugbyklubben Speed.
 
KøbenhavnKopenhagen je tudi dom 40 let starega kriket kluba ter treh uglednih paintball ekip (Copenhagen Ducks, The Ugly Ducklings and the Copenhagen Berserks).
Druge World Outgames se leta 2009 bodo dogajale v KøbenhavnuKopenhagen.
 
== Hrana ==
Na voljo je veliko restavracij in kioskov s sendviči (reče se jim ’smørrebrød'). KøbenhavnKopenhagen je znan po svojih hot-dog stojnicah, ki jih najdemo vsepovsod po mestu. Veliko je tudi pekarn in slaščičarn.
 
Mesto ponuja restavracije z desetimi Michelinovimi zvezdicami. Restavracija Noma je bila nedavno izglasovana za petnajsto najboljšo restavracijo na svetu.
Prisljenci iz Srednjega vzhoda, Turčije in Azije so prinesli hitro prehrano kot sta kebab in falafel.
Vrstica 137 ⟶ 139:
{{European Capital of Culture}}
 
 
{{da-naselje-stub}}
 
[[Kategorija:Mesta na Danskem]]