Vključevanje ranljivih skupin na trg dela: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Ranljive skupine na trgu dela''' so skupine, ki se zaradi različnih vzrokov težje vključujejo na [[Trg dela|trg dela]], zanje pa velja [[Zaposlovanje pod posebnimi pogoji|zaposlovanje pod posebnimi pogoji]] . Definiranje pripadnikov ranljivih skupin se med različnimi viri razlikuje. Zaradi večje nevarnosti za [[Socialna izključenost|socialno izključenost]] in izključenost iz trga dela ima Republika Slovenija, kot tudi Evropska Unija številne zakone in programe, ki ščitijo posameznike iz ranljivih skupin in s pomočjo katerih se lažje vključujejo na trg dela. V Sloveniji so za vključevanje ranljivih odraslih v [[Delovno okolje|delovno okolje]] med številnimi drugimi programi namenjeni tudi program Usposabljanje za življenjsko uspešnost, program Projektno učenje za mlajše odrasle in program Računalniška pismenost za odrasle.
Vrstica 7:
Različni viri ranljive skupine definirajo različno.
Po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) <ref name="Zakon o urejanju trga dela"> Zakon o urejanju trga dela (2010). Uradni list RS 80/2010 z dne 12. 10. 2010.</ref> so ranljive skupine oseb na trgu dela, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. oktober 2010, tiste skupine oseb, ki se uvrščajo med prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in [[Invalidnost|invalide]].
Na podlagi omenjene uredbe med ''prikrajšane delavce'' spada tista oseba, ki v preteklega pol leta ni imela redno plačane zaposlitve in je prijavljena v vsaj eni evidenci [[Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije|Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ)]] ali nima dokončanega srednjega poklicnega oziroma tehniškega izobraževanja ali splošnega srednjega izobraževanja. Med prikrajšane delavce spadajo tudi osebe, ki so starejše od 50 let ali živijo same in imajo enega ali več vzdrževanih članov.
Med ''resno prikrajšane delavce'' zakon prišteva tiste osebe, ki so bile zadnjih 24. mesecev ali več nezaposlene.
V kategorijo invalidov so vključeni tisti, ki imajo na podlagi državne zakonodaje priznan [[Zaposlovanje invalidov|status invalida]] ali pa priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, [[Duševno zdravje| duševnih ali psihičnih okvar]].
Vrstica 17:
* ljudi z nizkimi dohodki, katerih preživetje je pogosto odvisno od socialnih transferjev (brezposelni, enostarševske družine, starejše samske osebe, starejše samske ženske)
*[[Invalidnost|invalidi]] (invalidi brez statusa, s težjimi okvarami, brezposelni)
* [[Brezdomstvo|brezdomci]] (zdravstvene in stanovanjske težave)
* [[Romi|Romi]] (brezposelnost, nizka stopnja izobrazbe, slabe stanovanjske razmere);
* [[Migracije|migranti]], [[Begunec|begunci]] in iskalci [[Azil|azila]] (nepoznavanje jezika, zaposlitev, stanovanjski pogoji);
* otroci in mladostniki s težavami v odraščanju
* druge ranljive skupine (žrtve nasilja, odvisniki, osebe s težavami v [[Duševno zdravje na delovnem mestu|duševnem zdravju]] ipd.)
<ref name="Celebic">Čelebič , T. (2009). Ranljive skupine na trgu dela v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalno raziskovalno poročilo.</ref> Čelebič v svojem nacionalnem raziskovalnem poročilu kot ciljne skupine v okviru politik na ravni EU v izobraževanju in na trgu dela omenja:
starejše, nizko izobražene, imigrante in pripadnike manjšin, nizko kvalificirane delavce, ki jim grozi izključenost, nizko [[Izobraževanje|izobražene]] in posameznike, ki jim primanjkuje osnovnih spretnosti.
Poleg tega posamezni dokumenti omenjajo tudi (izobraževalno) prikrajšane osebe, [[Marginalnost|marginalne]] skupine, osebe iz prikrajšanih skupin.
V Sloveniji razni strateški in drugi dokumenti omenjajo razne skupine prebivalstva v izobraževanju in na trgu dela - [[Brezposelnost| brezposelni]], mladi brezposleni, ki so brez ustrezne izobrazbe, nizko izobraženi, zaposleni, katerih delovno mesto je zaradi nizke stopnje izobraženosti ogroženo, dolgotrajno brezposelni, starejši ipd.
Vrstica 49:
* socialno varstvo, ki temelji pretežno na načelu skrbi za ljudi, ki potrebujejo pomoč in manj na osebni avtonomiji in individualnih pravicah (infantilizacija in pokroviteljski odnos do uporabnikov socialnega varstva s strani strokovnjakov)
* odsotnost izbire izvajalcev socialnih storitev
* paket pristopa v katerem sistem [[Socialno varstvo|socialnega varstva]] človeku ponudi paket storitev, ki jih mora uporabnik sprejeti v celoti ali pa v celoti zavrniti (primer
* oteženo gibanje in arhitektonske ovire
===Psihološki indikatorji===
* skromna [[Samopodoba|samopodoba]] in [[Samozavest|samozavest]] osebe, ki doživlja izključevanje
* doživljanje interpersonalne ali instititucionalne viktimizacije
* občutek, da je treba biti državi hvaležen
Vrstica 121:
==Programi socialne vključenosti==
[[Programi socialne vključenosti|Programi socialne vključenosti]] so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti. Ciljna skupina oseb, ki se vključujejo v programe socialne vključenosti so invalidi, opredeljeni v 35. členu ZZRZI.
Programe socialne vključenosti izvajajo izvajalci, izbrani na javnem razpisu. Na prvem javnem razpisu za izbor izvajalcev programov socialne vključenosti za obdobje od leta 2006 do vključno 2010, je bilo izbranih 21 izvajalcev programov socialne vključenosti, izvajalo pa jih je le 16 <ref name="Operativni program razvoja cloveskih virov" />.
Vrstica 157:
Spodbude za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin v Sloveniji med številnimi dokumenti določata Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakon o [[Socialno podjetništvo|socialnem podjetništvu]] (ZSocP) s 37. členom <ref name="Operativni program razvoja cloveskih virov" />:
# [[Socialno podjetništvo|socialno podjetje]], ki zaposluje osebe iz 6. člena zakona, ki niso invalidi, je skladno s programom ukrepov upravičeno do subvencije plače teh delavcev ter do drugih pomoči, ki jih uredba iz 6. člena zakona določa kot pomoči prikrajšanim delavcem, resno prikrajšanim delavcem ter osebam, ki imajo priznano omejitev, ki izhaja iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar.
# Socialno podjetje je do celotnih spodbud iz prejšnjega odstavka upravičeno, če z delavcem iz točke b) prvega odstavka 6. člena tega zakona sklene delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, vendar najmanj 12 mesecev, z ostalimi najbolj ranljivimi skupinami ljudi pa za čas, za katerega so na podlagi uredbe iz prejšnjega odstavka upravičeni do subvencije plače.
# Če je trajanje zaposlitve krajše od 12 mesecev oziroma za skupine, ki jih uredba uvršča med resno prikrajšane delavce, krajše od 24 mesecev, se pomoč ustrezno sorazmerno zmanjša.
| |||