Drugi triumvirat: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Viri |
Vojna; zaključeno |
||
Vrstica 26:
Drugi triumvirat je, tako kot prvi, nazadnje postal nestabilen in ni mogel vzdržati notranjih ljubosumij in častihlepnosti. Mark Antonij je sovražil Oktavijana in je večino časa preživel na vzhodu. Lepid je bil bolj naklonjen Antoniju, vendar se je počutil odrinjenega, četudi je leta 43 pr. n. št. nasledil Cezarja kot ''[[pontifex maximus]]''. Lepid je kljub temu sodeloval v Oktavijanovem pohodu proti Pompeju, sinu [[Gnej Pompej Veliki|Gneja Pompeja Magna]], vendar je nespametno zahteval nadzor nad Oktavijanovimi zmagovitimi [[Rimska legija|legijami]]. Oktavijan ga je zato enostransko izločil iz triumvirata, vendar mu je dovolil, do obdrži pontifikat.
===Vojna med Oktavijanom in Markom Antonijem===
Mark Antonij je kljub temu, da je bil od leta 40 pr. n. št. poročen z Oktavijanovo sestro Oktavijo, v [[Aleksandrija|Aleksandriji]] odkrito živel s [[Kleopatra VII.|Kleopatro VII. Egipčansko]] in imel z njo otroke. Oktavijanu je zato kot mojstru propagande uspelo obrniti javno mnenje proti svojemu kolegu. Ko se je triuviratu leta 33 pr. n. št. iztekel drugi mandat, je Mark Antonij še naprej uporabljal naslov triumvir, Oktavijan, ki se je želel odmakniti od Marka Antonija, pa je naslov opustil.
Oktavijan se je na nezakonit način dokopal do Mark Antonijeve oporoke in jo leta 32 pr. n. št. javno objavil. Mark Antonij je v oporoki svojo zapuščino zapustil svojim otrokom s Kleopatro in dal navodila za prevoz svojega trupla v Aleksandrijo in pogreb. Rim je bil ogorčen. Senat je napovedal vojno Kleopatri in ne Marku Antoniju, ker ni želel, da bi jo prebivalci imeli za novo državljansko vojno.
Oktavijanova vojska je v [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] septembra 31 pr. n. št. prepričljivo premagala Mark Antonijevo in Kleopatrino vojsko in mu odprla pot do Egipta. Mark Antonij in Kleopatra sta v Aleksandriji naredila samomor in Oktavijan je osebno prevzel oblast nad Egiptom in Aleksandrijo. Egipčanski letopisi ga omenjajo kot [[Faraon|faraona]] in Kleopatrinega naslednika.
Oktavijanov zaveznik Gaj Mecena je leta 31 pr. n. št. preprečil zaroto, ki naj bi jo organiziral Lepidov sin. Po popolnem porazu Marka Antonija in marginalizaciji Lepida je Oktavijan leta 27. pr. n. št. postal ''avgust'' in izključni vladar rimskega sveta. Postal je prvi rimski cesar in začetnik [[Principat|principata]], ki je trajal do leta 182.
==Glej tudi==
* [[Triumvirat]]
* [[Prvi triumvirat]]
==Sklici==
| |||