General Dynamics F-111 Aardvark: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Paul28 (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {|{{Infobox aircraft begin |name= F-111 Aardvark |image= F-111F dropping high-drag bombs.jpg |caption= F-111F na bombni misiji }}{{Infobox aircraft type |type= Lovski...
 
Paul28 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 24:
'''General Dynamics F-111 Aardvark''' je dvomotorni nadzvočni [[lovski bombnik]] z [[gibljivo krilo|gibljivimi krili]]. Uporablja se za napade na kopenske cilje, [[izvidništvo]] in [[elektronsko bojevanje]]. Razvilo ga je ameriško podjetje [[General Dynamics]] v 1960ih. V uporabo je vstopil leta 1967 pri USAF, edini izvozni uporabnik je bila [[Avstralija]] ([[RAAF]])
 
F-111 je bil pionir na več področjih, uporabauporabil gibljivihje krilgibljiva krila in [[turboventilatorskiturboventilatorske motor]]jimotorje z [[dodatno zgorevanje|dodatnim zgorevanjem]]. Novost je bila tudi [[TFR radar]], ki sledi terenu in daje [[avtopilot]]u ukaze za avtomatskeavtomatsko visokohitrostnesledenje leteterenu. To je posebej uporabno ponoči in v slabih vremenskih pogojih, ko ni mogoče ročno naletenje nizkihzaradi višinahvidljivosti. V [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] so kot odgovor razvili precej podobnega [[Su-24]], prav tako z gibljivimi krili.
 
F-111 je vplival na razvoj kasnejših letal. Ni pa F-111 povsem izpolnil vseh pričakovanj in je imel različne več težavtežave ob vstopu v uporabo. USAF je umaknila iz uporabe F-111Fs leta 1996 in EF-111s (za elektronsko bojevanje) leta 1998, RAAF ga je uporabljala do leta 2010. V [[USAF]] ga je zamenjal [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle|F-15E Strike Eagle]] za srednje dolge bombniške lete, vlogo nadzvočnega bombnika pa naj bi opravljal precej večji [[bobmnik]] [[Rockwell B-1 Lancer|B-1B Lancer]]
 
Sestrelitev [[vohunsko letalo|vohunskega letala]] [[Lockheed U-2]] maja 1960 je presenetila Ameriško vlado. Protiletalska raketa sistema SA-2 je lahko dosegla cilje na višini več kot 60 000 čevljev (18 200 m). Zato je bila uporaba visokoletečih podzvočnih bombnikov, kot so [[B-47]] in [[V bombnikov]] vprašljiva. [[Strategic Air Command]] je zato začela razmišljati o penetraciji na nizkih višinah, kjer je možnost, da jih detektira sovražni radar precej manjša. Manjša je tudi možnost, da jih interceptirajo prestrezniki, ki imajo na nižji višini precej manjšo hitrost. Tactical Air Command (TAC) je ravno sprejemala letala [[Republic F-105 Thunderchief]], ki so bili hitri in sposobni jedrskega napada, vendar so potrebovali dolge vzletne steze. Raziskave pri NASI so pokazale, da je izvedljiva konfiguracija z gibljivimi krili, kjer se krila vrtijo okoli točke, ki je precej izven srednje linije letala.