Transformacijsko vodenje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
 
Transformacijsko vodenje je tip [[Vodenje|vodenja]], ki združuje vodjo in zaposlene s skupno vizijo, ki jo vodja vzdržuje s svojo [[karizma|karizmo]]. Moč transformacijskih vodij prihaja iz njihove sposobnosti stimulacije in inspiracije drugih, da izvrstno opravijo delo (Burns, 2010)<ref name=“Burns">Burns, J.M. (2010). Leadership. New York : HarperPerennial </ref name=“Burns"> . Transformacijsko vodenje skozi različne mehanizme povečuje [[Motivacija|motivacijo]], [[morala|moralo]] in nastop podrejenih. Te mehanizmi vključujejo povezovanje smisla [[Identiteta na spletu|identitete]] in selfa s projektom ter kolektivno identiteto organizacije. Gre za [[stil vodenja]] pri katerem vodja predstavlja vzornika, ki navdihuje, navdušuje in spodbuja k prevzemanju večje odgovornosti za delo. Naloga vodje je poznavanje in razumevanje močnih in šibkih strani udeležencev za možnost optimalne določitve nalog, ki povečujejo posameznikovo izvedbo.
 
== Zgodovina ==
 
Prvi je pojem transformacijsko vodenje v svoji opisni raziskavi predstavil [[J.M.Burns|James M. Burns]] (1978) na primeru političnih voditeljev, danes pa se ga uporablja tudi v [[Psihologija dela|organizacijski psihologiji]] (Bass in Riggio, 2006). Burns razlike med [[Management|managementom]] in vodenjem vidi v njunih značilnostih in vedenju, ter vzpostavi dva koncepta: »transformacijsko« vodenje in [[Transakcijsko vodenje|»transakcijsko« vodenje]]. Po Burnsu, prvi pristop ustvari spremembo v življenju sodelujočih in organizacije, na novo ustvari zaznavo in vrednote ter spremeni pričakovanja in aspiracije. Transakcijski pristop na drugi strani (po njegovem) ne temelji na recipročnem odnosu, ampak na [[osebnostnih lastnostih]] vodje in njegovi sposobnosti ustvarjanja sprememb skozi primere, prikazovanju vizije skozi dobro artikulacijo in zastavljanju drznih ciljev. Transformacijski vodja predstavlja moralni primer delovanja v dobrobit [[Timsko delo|tima]], [[organizacija|organizacije]] in [[skupnost|skupnosti]]. Burns je sicer menil, da se stila vodenja izključujeta, vendar kasnejši avtorji opažajo, da sta komplementarna, vodje pa pogosto uporabljajo oba stila vodenja.