Medijska psihologija: Razlika med redakcijama

== Medijski psiholog ==

Medijski psiholog lahko izvaja teoretične in praktične raziskave o vplivu medijev na ljudi. Teoretične raziskave preučujejo, na kakšen način lahko mediji vplivajo na ljudi. Medijski psiholog lahko izvaja tudi praktične raziskave o učinkih posameznih radijskih in televizijskih oddaj na sprejemnike. Majhnim skupinam ljudi (fokusnim skupinam) predvaja televizijsko ali radijsko oddajo in preverja, ali so med gledanjem oz. poslušanjem na oddajo pozorni, ali se smejejo, če je bil namen oddaje zabavati, itd. V kolikor oddaja ne doseže želenih učinkov, predlaga izboljšave. V tujini so zaradi koristnosti tovrstnih raziskav psihologi zaposleni v medijskih hišah in posebnih medijskih inštitutih. Ugotavljajo in izboljšujejo kvaliteto in posledično gledanost programov. Medijski psihologi tudi ugotavljajo, kako prilagoditi otroške oddaje, da bi ustrezale razvojnim značilnostim otrok, ki se razlikujejo od odraslih gledalcev. Otroci imajo npr. samosvoj smisel za [[humor]], zato jih mnogokrat dialogi, ki so smešni ustvarjalcem oddaj, sploh ne nasmejejo, nasprotno pa so jim lahko zelo smešne določene nerodne situacije, ki se zdijo odraslim prav nasprotne. Poleg tega lahko medijski psiholog svetuje pri nastajanju oddaje in pri tem učinkovito združuje svoje znanje o psihologiji ter poznavanje delovanja [[občilo|medijev]]. Tako posledično ustvari oddaje, ki so dobro prilagojene ciljni publiki. Še posebej učinkovito lahko medijski psiholog ustvarja oddaje o psihološki tematiki in piše poljudno psihološke članke <ref> Giles, D. (2003). Media psychology. New Jersey: Lawrence erlbaum associates.</ref>.

== Sklici ==

{{sklici}}