Turbopolnilnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 17:
Turbopolnilnik je bolj energetsko učinkovit kot atmosferski (nepolnjeni) motor, ker uporablja energijo izpušnih plinov. Mehansko gnani polnilnik pa je manj učinkovit kot atmosferski motor iste prostornine, ker uporablja moč motorja za pogon kompresorja, kar je manj efektivno. Vendar so možne tudi izjeme 2.0 L motor s superchargerjem z isto močjo kot npr. recimo precej težji 3.0 L atmosferski motor, bo lahko imel povprečno porabo manjšo pri navadni vožnji. Tudi pri letalih so lahko superchargerji bolj učinkoviti kot atmosferski motor. Primer, če letalo z atmosferskim motorjem razvija 150 KM na višini 3000 metrov, bi supercharger lahko razvijal 150 KM na višini 5000 metrov (sicer z večjo porabo goriva) vendar bi letalo lahko letelo precej hitreje zaradi manjšega zračnega uporba in bi bila poraba na preleteno razdaljo manjša.
Polnilniki precej povečajo ceno motorja, ker je potrebno več sestavnih delov in tudi vzdrževanje je dražje. Preveliko polnenje pri bencinskih motorjih lahko povzroči detonacijo, pri [[dizel]]skih motorjih, je ta problem manjši, ker se goriva vbrizga pozneje. Nekateri deli kot npr. turbina in vodila izpušnih plinov potrebujejo materiale, ki so obstojni pri visokih temperaturah. V Drugi svetovni vojni se je večinoma uporabljalo mehansko gnane polnilnike. Polnilniki velikokrat uporabljajo vmesni hladnilnik - "intercooler", ki ohladi zrak po izstopu iz kompresorja.
Še posebej so polnilniki uporabni na batnih [[letalski motorji|letalskih motorjih]], ker se z višino pritisk (gostota) zraka hitro zmanjšuje. Atmosferski motor (brez polnenja) zgubi okrog 3% moči na vsakih 300 metrov višine. Na višini 10 km je gostota zraka le okoli 1/3 v primerjavi z nivojem morja. Letalski polnilniki uporabljajo zaradi precej redkejšega zraka večje polnenje "boost" kot avtomobilski motorji. Zaradi tega obstaja nevarnost prevelikega polnenja na nizkih višinah, kar lahko poškoduje motor.
| |||