Hrvaški Apoksiomen: Razlika med redakcijama

Leta 1996 je [[Belgija|belgijski]] turist René Wouters pri potapljanju ob otočku [[Vele Orjule]] na peščenem dnu med dvema skalama, na globini 45 m, opazil nenevaden predmet človeških oblik. Izkazalo se je, da gre za kip, ki je obtičal med skalama in katerega desna stran (del hrbta, glave, vratu in noge) je bila zasuta s peskom in muljem. Najdba je bila [[Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške|Ministrstvu za kulturo Republike Hrvaške]] prijavljena šele 1998 in 24. aprila 1999 sta ga na površje dvignila odsek policijskih potapljačev ter strokovnjakov ministrstva za kulturo in [[Arheološki muzej v Zadru|zadrskega arheološkega muzeja]].<ref>Izvor: [http://www.h-r-z.hr/index_en.asp?news=290 Hrvatski restauratorski zavod], vijestispletne na internetunovice.</ref>

Kip predstavlja mladega atleta med čiščenjem znoja in peska s strgalom. Strokovnjaki po mišičastih rokah in hrbtu sodijo, da gre za rokoborca (boksarji imajo navadno nakazane tudi udarce po obrazu). Noge so nagnjene je malce na desno, trup pa v levo, tako da ustvarja komaj opazno S-linijo. Noge kipa so rahlo pokrčene; glavnino teže prenaša desna noga, levo stopalo ima privzdignjeno peto. Glava je nagnjena navzdol, pogled je usmerjen anna manjkajoče strgalo, ki naj bi ga držal v desnici.<br>

KipOd znane [[Lizip]]ove različice kipa se loči po tem, da ima roke niže, v višini boka. Umetnostna zgodovinarja Nenad Cambi iz Splita in Vincenzo Saladino iz Firenc menita, da je bilkip odlitnastal v II. ali I. stoletju pr. n. št. po predlogi iz IV. stoletja pr. n. št. Odlit je bil v [[bron]]u s [[postopek izgubljenega voska|postopkom izgubljenega voska]]. Sestavljen je iz sedmih delov (glava, trup, roki, nogi, spolovila), ki so zvarjeni z antično tehniko staljenega brona: nogi in roki so bile vdete v polkrožno vdolbino v trupu, spolovila pa nataknjena na [[lastovičji rep]]; glava je bila privarjena z zlitino s precejšnjim deležem [[svinec|svinca]] in [[kositer|kositra]]. Med restavriranjem so ugotovili, da se je pri ulivanju v kalup premaknilo glineno polnino v desni nogi, zato je plast brona neenakomerno debela in mehurčasta, kar se održa v slabši stojnosti kipa. Napake, nastale med ulivanjem, so livarji pred cizeliranjem popravili z vdelavo majhnih pravokotnih in večjih mnogokotnih zaplat – njihova skrbnost nakazuje, da je bil kip zelo dragocen in vreden takšnih popravil. To izpričuje tudi trud, da bi kip deloval čim bolj živo: očesne jamice so zapolnjevali očesni vstavki, ki niso bili najdeni, ustnice in prsne bradavice so narejene iz bakrene pločevine in so to rahlo rdečkaste barve, lasje so oblikovani karseda natančno. <br>

Po restavraciji je kip prevzel [[Arheološki muzej v Zagrebu|zagrebški arheološki muzej]]. Odločeno je bilo, da bo končanem gostovanju v Italiji kip vsaj dve leti v [[Arheološki muzej v Zagrebu|zagrebškem muzeju]]. Nadaljnja hramba je bila negotova, saj so kip zahtevali tako [[Mali Lošinj]] in [[Reka]] kot [[Zadar]].<ref name=Gari>Jutarnji list, spletna različica, 20. 4. 2008.</ref> Konec februarja 2007 se je premier [[Ivo Sanader]] izrekel za to, da bi kip hranili v [[Mali Lošinj|Malem Lošinju]], vendar je končno določitev prepustil posebnemu svetu za varstvo kulturne dedščine (Vijeću za kulturna dobra), ki je oktobra 2007 soglasno odločil, da bo Apoksiomen nameščen v Palači Kvarner v Malem Lošinju, kar je potrdilo tudi kulturno ministrtsvo. V ta namen je bila posebnemu odboru, katerega član je bil tudi takratni lošinjski župan Gari Cappelli, naročena preureditev palača Kvarner, da bo ustrezala vsem merilom za trajno hramba kipa.<ref name=Gari></ref> Ker so ocenili, da bodo dela trajala dve leti, so sklenili, da bo kip vsaj še dve leti v Arheološkom muzeju u Zagrebu. Dejansko so pogodbo za dograditev prostora za hrambo Apoksiomena, ki bodo stali 12,5 milijona kun, podpisali šele 3. marca 2012. <ref>Zlatko Uzelac,: "Kamo s Apoksiomenom", 22. marcamarec 2007.</ref>

V votli notranjosti kipa so našli obilo raznovrstnega organske tvari: kosce lesa (črničevje), lovorovih listov, ostanke plodov, semen in žuželk, v podlakti leve roke pa celo gnezdo majhnega glodavca. Na daljšo prisotnost glodavca kažejo tudi koščice oljk in češenj ali višenj, ki se vse končujejo z odprtinico, okrog katere so jasno razvidni sledovi zob. Najdeno rastlinstvo kaže, da kip izvira s katerega grških otokov ali priobalnega pasu. Analiza z ogljikovim izotopom C14 je pokazala, da je najstarejša breskova koščica, iz leta 20 pr. n. št., obdelan kos lesa je iz leta 50 n. št., zoogleneli kos lesa pa iz leta 110 n. št. Glede na razlike v starosti najdenih organskih ostankov ter njihovo raznovrstnost sklepajo, da je bil kip dlje časa odložen na robu kakega naselja, da so imeli glodavci, ki so se naselili v njem, dostop do sadovnjakov, nasadov, polj in travnikov. Ko je kip odplul proti severu [[Jadran]]a, najverjetneje v [[Oglej]], [[Pulj]], [[Ravena|Raveno]] ali v zaliv Verige na [[Brioni|Velikem Brionu]] za okras tamkajšnje vile, je bil že starina. Ker na mestu najdbe nisoniti našliobsežno iskanje na več 1000 km2 ni prineslo nikakršnih ostankov ladje (razen skrivljene sidrne prečke iz svinca in nekaj črepinj amfore iz II. stoletja pr. n. št.), domnevajo, da je kip padel s krova , ko so se pretrgale sidrne vrvi, ali pa ga je posadka sama vrgla v morje, da bi zmanjšala težo ladje in tako laže obvladala ladjo v nevihti. <ref>Antični Grki na Hrvaškem, 2011: 33–34.</ref>

Potem ko je bil kip predstavljen domači javnosti v Zagrebu (18. maj–17. september 2006), je bil od oktobra 2006 do 30. januarja 2007 razstavljen u Firencah ([http://www.archaeogate.org/classica/event/381/provincia-di-firenze-apoxyomenos-latleta-della-croazia.html Palazzo Medici Riccardi]), kjer si ga je ogledalo 80.000 ljudi; prav Apoksiomen naj bi bil vzrok za množičen obisk palače.<ref>Izvor: name=HINA>"Apoksiomena u Firenci vidjelo 80.000 posjetitelja", HINA (prenio Novi list, 3. februarjafebruar 2007).</ref>