Hrvaški Apoksiomen: Razlika med redakcijama

V votli notranjosti kipa so našli obilo raznovrstnega organske tvari: kosce lesa (črničevje), lovorovih listov, ostanke plodov, semen in žuželk, v podlakti leve roke pa celo gnezdo majhnega glodavca. Na daljšo prisotnost glodavca kažejo tudi koščice oljk in češenj ali višenj, ki se vse končujejo z odprtinico, okrog katere so jasno razvidni sledovi zob. Najdeno rastlinstvo kaže, da kip izvira s katerega grških otokov ali priobalnega pasu. Analiza z ogljikovim izotopom C14 je pokazala, da je najstarejša breskova koščica, iz leta 20 pr. n. št., obdelan kos lesa je iz leta 50 n. št., zoogleneli kos lesa pa iz leta 110 n. št. Glede na razlike v starosti najdenih organskih ostankov ter njihovo raznovrstnost sklepajo, da je bil kip dlje časa odložen na robu kakega naselja, da so imeli glodavci, ki so se naselili v njem, dostop do sadovnjakov, nasadov, polj in travnikov. Ko je kip odplul proti severu [[Jadran]]a, najverjetneje v [[Oglej]], [[Pulj]], [[Ravena|Raveno]] ali v zaliv Verige na [[Brioni|Velikem Brionu]] za okras tamkajšnje vile, je bil že starina. Ker na mestu najdbe niso našli nikakršnih ostankov ladje (razen skrivljene sidrne prečke), domnevajo, da je kip padel s krova , ko so se pretrgale sidrne vrvi, ali pa ga je posadka sama vrgla v morje, da bi zmanjšala težo ladje in tako laže obvladala ladjo v nevihti. <ref>Antični Grki na Hrvaškem, 2011: 33–34.</ref>