Turbopolnilnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Paul28 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Paul28 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[File:Turbocharger.jpg|thumb|upright=1.35|Presek turbopolnilnika]]
'''Turbopolnilnik''' ali samo '''turbo''' (iz grške besede "τύρβη" - [[turbulenca]]) je rotirajoča naprava, ki poveča pritisk zraka in s tem maso zraka, ki vstopi v valje pri [[batni motor|batnih motorjih]].<ref>{{cite web|last=Nice |first=Karim |url=http://auto.howstuffworks.com/turbo.htm |title=How Turbochargers Work |publisher=Auto.howstuffworks.com |date=2000-12-04 |accessdate=2012-06-01}}</ref><ref name="reviews.cnet.com">[http://reviews.cnet.com/8301-13746_7-20045466-48.html ]{{dead link|date=June 2012}}</ref> S tem poveča moč motorja in [[termodinamični izkoristek]]. Turbopolnilnik uporablja energijo iz izpušnih plinov, ki se pri navadnem motorju izgubi. Motor je sposoben razviti več moči, kot atmosferski (neoplnjeninepolnjeni) motor.
 
Turbino poganjajo izpušni plini, ki imajo na izhodu iz valjev še nekaj energije. Turbina je z gredjo povezana s kompresorjem, ki stiska zrak preden vstopi v valje. Turbina se vrti pri zelo velikih obratih, tudi čez 100 000 obratov.
Vrstica 7:
Turbopolnilniki so bili sprva znani pod angleškim terminom '''turbosuperchargerji''', vse polnilne naprave so imele oznako '''superchargerji'''.<ref name="wiktionary">{{cite web|url=http://en.wiktionary.org/wiki/supercharger |title=supercharger - Wiktionary |publisher=En.wiktionary.org |date= |accessdate=2012-06-01}}</ref> Danes se termin supercharger večinoma uporablja za mehansko gnane polnilnike, kjer motor (ne turbina) žene kompresor. Oba tipa sicer povečata maso zraka v motorju in s tem moč. Turbopolnilniki in mehansko gnani polnilniki lahko zelo povečajo moč motorja, tudi čez 50%.
 
Turbopolnilnik je bolj energetsko učinkovit kot atmosferski (nepolnjeni) motor. Medtem, ko je mehansko gnani polnilnik manj učinkovit kot atmosferski motor iste prostornine, ker uporablja moč motorja za pogon kompresorja. Vendar so možne tudi izjeme 2.0 L motor s superchargerjem z isto močjo kot npr. recimo 3.0 L atmosferski motor, bo imel povprečno porabo manjšo.
 
Mehansko ganini polnilniki so bolj odzivni, ni "turbo luknje" - pri turbopolnilnikih traja par sekund ko povečamo obrate motorja, da izpušni plini zavrtijo turbino na velike obrate. Primer mehansko polnilnik na letalskem motorju [[Rolls-Royce Merlin]] (na letalu [[Spitfire]]) porabi 150 KM moči motorja, vendar z njegovo pomočjo razvije dodatnih 400 KM, torej dobi letalo 250 KM dodatne moči. Vendar se to pozna na večji [[specifična poraba goriva|specifični porabi goriva]], ker je treba poganjati supercharger z motorjem. V praksi so sicer bolj pogosti turbopolnilniki. Termin "twin charger" se uporablja, kjer sta nameščena turbopolnilnik in mehansko gnani polnilnik skupaj.
Vrstica 13:
Nekateri motorji uporabljajo dva turbopolnilnika - '''twin scroll''' (kdaj tudi twin turbo), eden deluje optimalno pri nižjih vrtljajih motorja, drugi pa pri visokih. Bolj sofisticirani turbopolnilniki imajo turbino z variabilno geometrijo, ki deluje efektivno na širšem področju obratov
Turbopolnilniki se uporabljajo v avtih, tovornjakih, letalih, vlakih, ladjah, motorjih, in marsikje drugje. Najbolj pogosti so na bencinskih (Otto cikel) in [[dizel]]skih motorjih. Pri velikih [[dvotaktni dizelski motor|dvotaktnih dizelskih motorjih]] na ladjah je uporaba polnilnika (turbi ali mehansko gnanega) obvezna zaradi cirkulacije zraka zaradi, ker motorji delujejo na okrog 100 obratih na minuto in ni zadostsne cirkulacije zrak. Možna je tudi uporaba turbopolnilnikov na [[gorivna celica|gorivnih celicah]] <ref>{{cite book|last=Baines|first=Nicholas C.|title=Fundamentals of Turbocharging|year=2005|publisher=Concepts ETI|isbn=0-933283-14-8}}</ref>
 
Še posebej so polnilniki uporabni na batnih [[letalski motorji|letalskih motorjih]], ker se z višino pritisk (gostota) zraka hitro zmanjšuje. Atmosferski motor (brez polnenja) zgubi okrog 3% moči na vsakih 300 metrov višine. Na višini 10 km je gostota zraka le okoli 1/3 v primerjavi z nivojem morja.