Križarske vojne: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 46:
== Druga križarska vojna (1145-1149) ==
{{Glavni|Druga križarska vojna}}
▲Druga križarska vojna je bili drugi veliki vojaški pohod z verskim ozadjem, ki se je začel leta [[1145]] kot odgovor na padec [[Obleganje Edese|Edese]] leta [[1144]]. [[Grofija Edesa]] je bila prva [[Križarske države|križarska država]], ki so jo ustanovili v [[Levant]]u že med [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]] ([[1095]]-[[1099]]) in prva, ki je propadla.
Drugo križarsko vojno je napovedal [[papež]] [[Papež Evgen III.|Evgen III.]] v svoji [[Papeška bula|buli]] ''Quantum praedecessores'', ki jo [[1. december|1. decembra]] [[1145]] naslovil na francoskega kralja Ludvika VII. Vojni pohod sta vodila evropska kralja [[Ludvik VII. Francoski]] in [[Konrad III. Nemški]] s pomočjo številnih pomembnih evropskih plemičev. Vojski obeh kraljev sta preko [[Evropa|Evrope]] korakali ločeno. Na poti skozi [[Bizantinsko cesarstvo]] ju je nekoliko oviral cesar [[Manuel I. Komnen]], v [[Anatolija|Anatoliji]] pa so zatem vsako vojsko posebej porazili [[Seldžuki|Turki Seldžuki]]. Ludvik in Konrad sta z ostanki svojih vojsk uspela priti do [[Jeruzalem]]a in se udeležiti ponesrečenega napada na [[Damask]].
Vrstica 54 ⟶ 53:
Njen edini uspeh se ni zgodil na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], pač pa na [[Portugalska|Portugalskem]]. Križarji iz [[Flandrija|Flandrije]], [[Frizija|Frizije]], [[Normandija|Normandije]], [[Anglija|Anglije]], [[Škotska|Škotske]] in delno iz [[Nemčija|Nemčije]] so namesto po kopnem potovali po morju. Mimogrede so se ustavili na Portugalskem in leta [[1147]] pomagali osvojiti [[Lizbona|Lizbono]].
V vzhodni Evropi se je istočasno začela prva Severna križarska vojna, katere cilj je bil prisilno pokristjanjenje [[Pogani|poganskih]] plemen. Severne križarske vojne so trajale več stoletij.
== Tretja križarska vojna (1189–1192) ==
| |||