Kapitel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 8:
Od [[Renesansa|renesanse]] dalje prevladujejo antične oblike kapitelov.
==
[[Slika:Luxor, West Bank, Ramesseum, column top decorations, Egypt, Oct 2004.jpg|thumb|left|Okrašeni kapiteli v notranjosti Ramesseuma, del nekropole Tebe, Luxor, Egipt.]]
Dva najstarejši [[Egipt|egiptovska]] kapitela sta pomembna in temeljita na cvetu [[lotos]]a in rastlini [[papirus]] in to na stebrih v obliki datljeve [[Palma|palme]]. To so bili glavni tipi, ki so jih uporabljali Egipčani, dokler pod [[Dinastija Ptolemejcev|Ptolomejci]] v 3. do 1. stoletju pred našim štetjem, niso uporabili razne druge rečne rastline, pa tudi klasični lotusov kapitel je doživel različne spremembe.
Nekakšen spiralni kapitel je prikazan v [[Asirija|asirskih]] reliefih, vendar asirski kapitel nikoli ni bil najden. Okrašene baze razstavljene v Britanskem muzeju so sprva napačno interpretirali kot kapitele.
V [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidski]] [[Perzija|Perziji]] so imeli kapiteli nosilce v obliki [[lev]]a ali [[grifin]]a, ki sta stala levo in desno in služila za podporo [[arhitrav]]u; na hrbtu sta nosila druge nosilce položene pod pravim kotom, da bi podpirali navzkrižni les. Obilna dekoracija pod nosilcem kapitela v [[Kserkses I.|Kserksovi]] palačah v Suzi in drugje, nima nobene strukturne funkcije ampak daje nekaj možnosti za podaljšanje gredi.
Najzgodnejši egejski kapitel, ki je prikazan na freskah v [[Knossos]]u na [[Kreta|Kreti]] (1600 pr. n. št. ) je bil konveksnega tipa, verjetno oblikovan v [[Štukatura|štukaturi]]. Kapiteli drugega, konkavnega tipa, ki imajo bogato izrezljane primere stebrov v grobnici Agamemnona v [[Mikene|Mikenah]] (okoli 1100 pr. n. št.) so izrezljane v cik-cak obliki in s konkavnim ''apophyge'' na katerem so vrezani brsti nekaj rož.
== Klasični kapiteli ==
[[Slika:Corinthian capital.png|thumb|right|Korintski kapitel iz edicije Isaaca Wareja od Andrea Palladias ''I Quattro Libri dell'Architettura|Four books…'' (London 1738. Plate 70)]]
[[Slika:Colonnes chapiteaux pantheon.jpg|180px|thumb|right|Neoklasični stebri in kapiteli v Panthéon de Paris]]
'''Dorski kapitel''' je najpreprostejši od petih klasičnih redov: razdeljenim v dva dela: prvi je ''ehinus'', ki spominja na napihnjeno, krivuljasto blazinico, drugi pa je ''abakus'' – kvadratasta stisnjena ploščica, na kateri počiva preklada. V templju Apolona v [[Sirakuze|Sirakuzah]] (okoli 700 pr.n.št.) je okrašen ''ehinus'' postal bolj dokončna oblika, ki v [[Partenon]]u doseže svoj vrhunec, pri čemer je konveksnost na vrhu in na dnu nežno združena krivulja. Poševna stran ''ehinusa'' postane bolj položna v kasnejših obdobjih in v [[Kolosej]]u v [[Rim]]u tvori četrtino obrata.
Pri '''jonskem kapitelu''' sta dve simetrični, skodrani voluti vstavljeni med ''abakus'' in ''ovolo''. Preklada naj bi v tem slogu poudarjala vodoravnost – zato ima tri stopnje, ki segajo rahlo druga čez drugo. Nad preklado je nepretrgan ornamentalni [[friz]].
V jonski kapitelih Artemidinega templja v [[Efez]]u (560 pr.n.št.) je širina ''abacusa'' dvakrat večja od njene globine, zato je bil zgodnji jonski kapitel skoraj nosilec. Stoletje pozneje, v templju na Ilissusu je ''abakus'' postal kvadrat.
'''Korintski kapitel''' je kompromis, ki se je razvil iz jonskega. Jonski kapitelj je nadomestil z visokim košarastim kapitelom iz zglajenih akantovih listov. Listje grškega korintskega kapitela temelji na ''Acanthus spinosus'', rimskega na ''Acanthus mollis''. Listi so navadno vklesani v dveh vrstah ali pasovih, kot listnata skodelica ena v drugi. Eden izmed najlepših korintskih kapitelov je Tholosa pri Epidaurusu (400 pr. n. št.) in ponazarja prehod med starejšim grškim kapitelom, kot je v Bassae ter rimsko različico renesančne in sodobne arhitekture.
Še dve, specifično rimski arhitekturni obliki imata svoje značilne kapitele, primitivni '''toskanski kapiteli''', ki so se običajno uporabljali v vojaških stavbah in so podobni grškim dorskim, vendar z manj malih ornamentov in izum '''kompozitnega kapitela''', ki je združil jonske volute in korintske listne oblike, razmerja pa so poljubna.
Povečana uporaba kompozitnih kapitelov kaže na trend k svobodnejši, bolj domiselni (in pogosto bolj grobo klesani) uporabil kapitela v pozni antiki.
== Indo-korintski kapiteli ==
[[Slika:BuddhaAcanthusCapitol.JPG|thumb|left|Figura Bude, unotraj korintskega kapitela, Gandhara, 3 do 4. st., Musee Guimet]]
Indo-korintski kapiteli so krone stebrov ali [[Pilaster|pilastrov]], ki jih lahko najdemo na severozahodu indijske podceline in običajno združujejo helenistične in indijske elemente. Ti kapiteli so običajno datirani v prvo stoletje pred našim štetjem in predstavljajo pomembne elemente grško-budistične umetnosti.
Klasična oblika se je pogosto prilagodila v bolj podolgovato obliko, včasih pa v kombinacijo s spiralo, na splošno v kontekstu budističnih [[Stupa (zgradba) |stup]] in templjev. Indo-korintski kapiteli vključujejo tudi elemente [[Buda|Bude]] ali [[Bodisatva|Bodisatev]] kot centralne like, obdane z in pogosto v senci, razkošnih listov korintske oblike.
== Post-klasični evropski kapiteli ==
=== Vzhodni kapiteli ===
[[Slika:Capital-From-Phillipi-Museum.jpg|thumb|Kapitel iz Filipinov (Archeology Museum).]]
Vzhodni rimski ali bizantinski kapiteli imajo neskončno oblik. Klasični rimski kompozitni kapiteli se zdi, da so bili najljubša vrsta. Blok kamna kot je prišel iz kamnoloma, je kipar razvijal v nove modele v skladu z modo, tako da so se redko ponavljali. Ena od najpomembnejših oblik ima liste izrezljane kot da bi pihal veter. Najboljši primer je Hagija Sofija v [[Solun]]u iz v 8. stoletja. Tisti, ki so v [[Cerkev Svetega Marka, Benetke |katedrali svetega Marka]] v [[Benetke|Benetkah]] (1071) so posebej pritegnili John Ruskina. Drugi omembe vredni so v Sant'Apollinare v Classe, [[Ravena]] (549).
Kapitel v San Vitale, Ravena (547) kaže, da je nad njim ''dosseret'', potreben za izvedbo loka, ki je bil veliko širši od ''abakusa'' kapitela. Na vzhodnoevropskih kapitelih so občasno konvencionalno izrezljani orel, lev in jagnje.
=== Zahodni rimski in gotski kapiteli ===
V rimski arhitekturi ter gotskem stavbarstvu se kapiteli po vsej zahodni Evropi predstavljajo zelo različno. Tako kot na vzhodu je kipar razvil svoj model v skladu z blokom kamna, vendar gre na zahodu še dlje, saj množi stebriče in pomole.
Zgodnja oblika kapitela v [[Lombardija|Lombardiji]] in [[Nemčija|Nemčiji]] je znana kot varovalni pokrov, pri katerem je spodnji del kocke izrezan za ločni nosilec. Te vrste so bile najprej naslikane z geometrijskimi modeli, potem izrezljane.
Najboljše rezbarije prihajajo iz Francije, zlasti iz okolice [[Pariz]]a. Najbolj raznoliko so klesali v letih 1130-1170. Dobro so prikazane v petih delih ''The Ark of God'' zgodovinarja Johna Jamesa. <ref>John James,'' The Creation of Gothic Architecture - an Illustrated Thesaurus: The Ark of God'', vols. 5, London and Hartley Vale, 2002/2008.</ref>
V Veliki Britaniji in Franciji so liki na kapitelih včasih polni značajev. Ti kapiteli vendar niso enaki tistim iz zgodnjega angleškega obdobja, v katerem so listje obravnavali kakor da kopirajo kovino in je zato neskončno oblik, ki se nahajajo tako v cerkvah v majhnih vasicah kot tudi v katedralah.
== Renesančni in post-renesančni kapiteli ==
V obdobju [[Renesansa|renesanse]] je funkcija postala najbolj pomembna in njena raznolikost skoraj tako velika kot v rimskih in gotskih stilih. Pilaster, ki je bil v tem obdobju v veliki meri uporabljan, je bil izveden v visokem [[Relief (umetnost)|relief]]u. To je vplivalo na modele kapitelov. Tradicionalna oblika kompozitnega kapitela iz 15. stoletja obrača volute navznoter, zgoraj so togi klesani listi. V novih renesančnih kombinacijah so na kapitelih večinoma ornamenti iz klasičnih rimskih virov.
Renesansa je bila toliko kot reinterpretacija oživitve klasičnih norm. Na primer, volute antičnih grških in rimskih jonskih kapitelov so ležale v isti ravnini kot arhitrav nad njimi. To je ustvarilo neroden prehod na vogalu kjer je, na primer, oblikovalec templja Atene Nike na Akropoli v Atenah prinesel zunanje volute na koncu kapitela pod 45 - stopinjskim kotom. Ta težava je bila bolj zadovoljivo rešena z arhitektom Sebastianom Serlio iz 16. stoletja, ki je navzven nagnil vse volute jonskih kapitelov. Od takrat dalje so uporabljali antične jonske kapitele namesto različice Serlio, kot oživitev grške arhitekture.
V mejah spodobnosti je bila v klasični tradiciji sprejemljiva vedno določena količina inventivne igre. Ko je Benjamin Latrobe prenovil vežo senata na Kapitolu ZDA leta 1807, je uporabil šest stebrov z amerikaniziranim klasjem koruze namesto evropskih akantovih listov. Kot poroča Latrobe je Thomas Jefferson v avgustu 1809 dejal:
"Ti kapiteli v poletni sezoni dobijo od mene več aplavza kot člani kongresa za vse delo, ki ga naredijo. Krstili so jih kot kapitele »koruzni štorž«.
<gallery>
Slika:Byzantine capital - 1889 drawing.jpg|Bizantinski kapitel
Slika:Romanesque capitals - 1889 drawing.jpg|Rimski kapitel
Slika:Gothic capital - 1889 drawing.jpg|Gotski kapitel
Slika:Cuxa Cloister NYC.jpg|Kapitel v samostanu Cuxa, The Cloisters, New York City
Slika:Green Man carving.jpg|Grozljive maske so bile popularen motiv za kapitele v cerkvah v severni Evropi
</gallery>
== Viri ==
{{Opombe}}
* Lewis, Philippa & Gillian Darley (1986) ''Dictionary of Ornament'', NY: Pantheon
Vrstica 23 ⟶ 87:
[[Kategorija: Arhitektura]]
[[Kategorija:Arhitekturni elementi]]
| |||