Redakcija: 12:23, 6. oktober 2013 uredi JozefD (pogovor \| prispevki) 8.570 urejanj mBrez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:58, 19. april 2014 uredi razveljavi Pinky sl (pogovor \| prispevki) Administratorji vmesnika, Administratorji 100.124 urejanj Infopolje Zgodovinska znamenitost Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Infopolje Zgodovinska znamenitost ~~[[Slika:Stari grad Čušperk.jpg\|thumb\|right\|250px\|Razvaline Starega gradu Čušperk]]~~ \| name = Grad Čušperk \| image = Stari grad Čušperk.jpg \| caption = Razvaline Starega gradu Čušperk \| locmapin = Slovenija \| lat_degrees = 45 \| lat_minutes = 53 \| lat_seconds = 6\| lat_direction = N \| long_degrees = 14 \| long_minutes = 41 \| long_seconds = 1.1 \| long_direction = E \| location = [[Čušperk]] \| area = \| built = \| architect = \| architecture = \| governing_body = \| owner = \| designation1 = NKD \| designation1_offname = Čušperk - Arheološko najdišče Stari grad \| designation1_date = \| designation1_number = 11862<ref>{{RKD\|11862}}</ref> }} '''Grad Čušperk ''' ([[nemščina\|nemško]] '' Zobelsberg''), od katerega so ostale le še skromne razvaline, je stal na vrhu skalnatega hriba Stari grad nad [[Čušperk\|istoimensko vasjo]] južno od [[Grosuplje\|Grosupljega]]. == Zgodovina == Grad Čušperk so okoli leta [[1160]] pozidali [[oglejski patriarhi]], ki so ga dali v fevd svobodnim gospodom [[Auerspergi\|Auerspergom]]. Grad je v virih omenjen šele leta [[1248]], ko je prešel v roke grofov Ortenburških. Po smrti [[Konrad Auersperg\|Konrada Auersperga]] tega leta je grad in gospoščino dedoval njegov [[tast]], grof [[Herman Ortenburški]]. Po letu [[1418]] je grad Čušperk z gospostvom z dedovanjem ortenburške dediščine pripadel v last [[Celjski grofje\|Celjskih grofov]], ki so ga imeli v lasti do leta [[1456]], ko je rod izumrl. Leta 1433 so se Celjani in avstrijski vojvode [[Habsburžani]] sprli zaradi meja. Te so šle prav mimo Čušperka. Spor je bil razrešen v poravnalni listini, napisani tega leta. Po letu 1456 grad preide v deželnoknežjo last. Grad in gospostvo so upravljali ortenburški vazali oz. ministeriali in kasneje kastelani, nato pa celjski. Zadnji celjski kastelan je bil Boltežar Liechtenberger, ki ga je po celjskih dobil v najem od deželnega kneza. Po njegovi smrti leta 1460 je grad dobil v dedni najem Ludvik Kozjaški. Za Kozjaki so bili deželnoknežji fevdniki vitezi Čušperški. Jurij Čušperški je bil leta 1555 poveljnik strelcev v hrvaški krajini. Gospodje Čušperški so izumrli v drugi polovici [[16. stoletje\|16. stoletja]], nato pa je šla gospoščina iz rok v roke. Grad so leta [[1515]] deloma opustošili [[Slovenski kmečki upor\|uporni kmetje]], a so ga dvajset let kasneje obnovili in utrdili zaradi turške nevarnosti. Leta [[1573]] so Čušperk ponovno razdejali kmečki uporniki. Vrstica 12 ⟶ 29: [[Fran Jaklič]] v zgodovinski povesti »Ljudska osveta« dogajanje postavi v čas [[Slovenski kmečki upor\|kmečkega upora leta 1515]], ko podložniki obračunajo z gradom in graščakom Henrikom na gradu Čušperk, ki se je hotel pozabavati z lepo vaščanko Alenčico Rmanovo. V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku. Nato se je zamenjalo nekaj manj pomembnih lastnikov, na koncu pa so ga spet dobili Turjačani. Od njih ga je leta 1798 kupil [[Ludvik pl. Lazarini]], čigar rod izvira iz [[grad Gutnek\|gradu Gutnek]] v župniji Podgradje pri [[Ilirska Bistrica\|Ilirski Bistrici]]. Baroni Lazarini so v svoje ime dodali še Čušperški "»zu Zobelsberg"«. S to rodbino se je pozneje povezal skoraj izumrli rod [[Blagaji\|Blagajev]] iz [[Grad Boštanj (Weissenstein)\|Boštanja]] (nemško Weissenstein). Tudi ta grad v Čušperku je bil porušen, ko so ga leta 1943 leta požgali partizani. ==Sklici== {{sklici\|1}} ==Viri== Vrstica 22 ⟶ 42: {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji\|Čušperg]] [[Kategorija:~~Občina~~Registrirana nepremična kulturna dediščina Občine Grosuplje]]

Grad Čušperk: Razlika med redakcijama