Grosuplje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 26:
Grosuplje s [[Škofljica|Škofljico]] in Ljubljano povezuje [[Ljubljanski potniški promet|integrirana linija]] št. [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']].
 
''== Zgodovina ==
[[Slika:Postcard of Grosuplje.jpg|thumb|250px|Stara grosupeljska razglednica]]
[[Zgodovinski viri]] razkrivajo, da se ime ''Grosuplje'' prvič pojavi davnega leta [[1136]], bilo je zapisano kot ''GROSLUPP'' ali po [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]jevo ''Velike uplje''. Ime ima kar 13 razlag; najbolj uveljavljena pa je ta, ki pravi, da je ime nastalo po pogrezljivem kraškem svetu »grezopolje«.
Vrstica 32:
Izkopanine na Koščakovem in Cerkvenem hribu kažejo, da je bilo območje Grosupljega naseljeno že v halštatski dobi, približno [[500 pr. n. št.]] Po severnem delu občine je bila v času rimskega imperija speljana pomembna cesta, ki je povezovala [[Akvileja|Akvilejo]] in [[Sirmij]] ob spodnji [[Sava|Savi]] v [[Vojvodina|Vojvodini]]. Skoraj po isti trasi sedaj teče vzhodni del [[avtocesta|avtoceste]], imenovane Ilirika
 
V srednjem veku so bili na višjih hribih ob cerkvicah in utrdbah postavljeni opozorilni [[kres]]ovi pred [[Turški vpadi|turško nevarnostjo]]. V te utrdbe so spravili [[žito]] in druge jestvine. Ženske, otroke in ostarele ter nekaj živeža in živine so poskrili v [[ledenica|ledenico]] v današnji [[Županova jama|Županovi jami]] in druge [[kraška jama|kraške jame]]fzjgu, ki jih je sicer v okolici Grosuplja precej.
 
V 19. in začetku 20. stoletja so se Grosupeljčani (in okoličani) večinoma ukvarjali s [[kmetijstvo]]m, [[tovorništvo]]m, [[mlinarstvo]]m, pa tudi [[usnjarstvo]]m in [[opekarstvo]]m.
Vrstica 41:
 
Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je naselje začelo hitro širiti in se je razvijalo v gospodarsko, upravno in telekomunikacijsko središče.
''''''Ležeče besedilo''''
 
== Viri ==