Grad Tivoli: razlika med redakcijama

m
→‎Zgodovina: presledek za piko
m (→‎Zgodovina: presledek za piko)
V letih 1701 do 1703 so jezuiti dvorec popolnoma preuredili o čemer je pričal sredi preteklega stoletja odstranjen kronogram nad vhodnimi vrati. Kamnoseška dela je izvedel Luka Mislej.
 
Od leta [[1775]], ko je bil jezuitski red razpuščen, je bil poletna rezidenca [[Seznam katoliških (nad)škofov Ljubljane#Ljubljanski škofje|ljubljanskih škofov]], obkrožen pa je bil s [[sadovnjak]]i in drugimi rastlinskimi nasadi. 19. avgusta 1790 je v dvorcu gostil nadvojvodinjo Elizabeto.
 
Pozneje (od 1833 ali 1837 dalje) so grad prevzeli [[kranjski deželni zbor|deželni zbori]], ki so v njem uredili vojaško bolnico, skladišče in vojašnico. Deželni stanovi so nato leta 1852 grad prodali [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu I.]], ki ga je v [[klasicizem|klasicističnem]] slogu preuredil in ga leta 1853 podaril [[Habsburžani|habsburškemu]] [[maršal]]u [[Johann Radetzky|Radetzkemu]]. Slednji je leta 1860 (1864) grad vrnil cesarju, ki ga je nato prodal ljubljanskemu županu [[Etbin Henrik Costa|Etbinu Henriku Costi]]<ref>[http://www.spletna-galerija.net/Museums/details/mglc Spletna-galerija.net - Zgodovina Gradu Tivoli]</ref> oz. je stavbo s posestvijo odkupila [[Mestna občina Ljubljana]].<ref>[[Branko C. Šuštar]]: ''Spodnja Šiška - pušeljc Ljubljane: Arhivski zapisi s poti vasi v predmestje 1885 - 1914'' ([[Zgodovinski arhiv Ljubljana]], 1996), 295.</ref> V preurejenem dvorcu tedaj imenovanem Tivoli so imeli poletno zabavišče z gostilno in kavarno. Po drugi svetovni vojni so bila v njem stanovanja, od leta 1967 pa je sedež Mednarodnega grafičnega centra, kjer prirejajo razstave in koncerte.
10

urejanj