Galeb (ladja): Razlika med redakcijama

dodanih 1.792 zlogov ,  pred 8 leti
Dopolnitev podatkov
(Popravek kategorije)
(Dopolnitev podatkov)
|Motor|| 2 × [[Dizel|dizelski motor]]
|-
|Moč|| 2 × 2500 [[Konjska moč|km]] (1839 kW)
|-
|Hitrost|| maks. 18,5 [[Vozel (enota)|vozlov]] (34 km/h)
===Pomožna križarka RAMB III===
 
Ladja RAMB III nikoli ni plula v vzhodno Afriko. Ko je 10. junija 1940 Italija vstopila v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], je bila zasidrana v [[Taranto|Tarantu]] in bila rekvirirana s strani [[Italijanska vojna mornarica|italijanske marine]] in prav tako kot njene tri sestrske ladje predelana v pomožno oz. zaščitno ladjo. Oborožena je bila z dvema 12 cm topovoma in osmimi 13,2 mm protiletalskimi mitraljezi. Ognjeni krst je doživela že 12. novembra 1940. Med britanskim napadom na italijansko vojno mornarico v pristanišču Taranto (napad na Taranto), je [[Kraljeva vojna mornarica]] poslala floto križark v južni del Jadranskega morja. Floto so sestavljalle tri lahke križarke HMS Ajax, HMS Orion in HMAS Sydney in dva rušilca HMS Nbia in HMS Mohawk. Kmalu po polnoči je flota na [[Otrantska vrata|otrantskih vratih]] naletela na mali italijanski konvoj, ki je bil na poti iz [[Valona|Valone]] v [[Brindisi]]. Konvoj so sestavljale štiri tovorne ladje Capo Vado (4391 [[Registrska tona|BRT]]), Catalani (2429 BRT), Antonio Locatelli (5691 BRT) in Premuda (4427 BRT), poleg pa sta bile za zaščito še ladji RAMB III in [[Torpedovka|torpedni čoln]] [[Nicola Fabrizi]]. RAMB III je izstrelila 19 salv in pobegnila, medtem pa je torpedovka Nicola Fabrizi napadela nasprotnika, vendar je bila pri tem zadeta in onesposobljena za bojevanje, a je še vedno lahko ušla. Britanci so potopili vse štiri tovorne ladje. Italijanska torpedna čolna Curtatone in Solferino sta tekom dneva rešila 140 preživelih. 36 mož, vključno z padlimi na ladji Nicola Fabrizi, je izgubilo življenje.
 
30. maja 1941 je bila v pristanišču v [[Bengazi|Bengaziju]] ladja RAMB III torpedirana s strani britanske podmornice HMS Triumph torpediert in potopljena. Italijanska marina je ladjo dvignila na površino in odvlekla do ladjedelnice ''San Marco'' v [[Trst|TrstaTrstu]], kjer so jo popravili.
 
===Minopolagalec Kiebitz===
===Predsedniška ladja Galeb===
 
PoSeptembra vojnileta 1947 je bilasplitsko ladjapodjetje ponovnoBrodospas dvignjenaladjo iz globine 22 metrov dvignilo na površino,gladino.<ref>{{navedi popravljenanovice| inurl=http://www.youtube.com/watch?v=XGhEPfGBGBg od|title=Vađenje Ramba (Galeba) - prvi dio.mp4 |date=1948 |work=Dokumentarni film |accessdate=15.4.2014}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.youtube.com/watch?v=Mi2j_-ptNZk |title=Vađenje Ramba (Galeba) - drugi dio.mp4 |date=1948 |work=Dokumentarni film |accessdate=15.4.2014}}</ref> Od leta 1952 bila v uporabi kot državniška oz. predsedniška ladja Josipa Broza Tita. Tito je bil znan po strahu pred letenjem in je preplul skupaj 86.000 navtičnih milj. Oprema na ladji je bila razkošna. Na svojih »miroljubnih in prijateljskih misijah« je vzel s seboj ladijski orkester in pevca. Na prvo uradno potovanje je šel leta 1953 v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=54-55&C=9 |title=TRAGOM GALEBOVIH PUTOVANJA |date= |work=SUŠAČKA REVIJA broj 54/55 |accessdate=15.4.2014}}</ref>
 
[[Slika:Galeb Rijeka 05072013 2 roberta f.jpg|thumb|right|250px|Galeb v reškem pristanišču]]
Med jugoslovansko vojno je bila ladja privezana na črnogorski obali v [[Boka Kotorska|Boki Kotorski]] in bilatudi izropana.
Leta 2001 je črnogorska vlada prodala ladjo kot za 750.000 dolarjev grškemu ladjarju John Paul Papanicolaou. Ladja je bila nato pripeljana na popravilo v reško ladjedelnico ''Viktor Lenac''. Leta 2009 jo je mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]] odkupilo za 150.000 dolarjev, hrvaške oblasti pa so jo razglasile za nacionalno dediščino.<ref>{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/novo-zivljenje-titove-ladje-galeb/258675 |title=Novo življenje Titove ladje Galeb |date=30.5.2011 |work=[[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC RTV-SLO]] |accessdate=15.4.2014}}</ref>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
 
 
Med jugoslovansko vojno je bila ladja privezana na črnogorski obali in bila izropana.
Leta 2001 je črnogorska vlada prodala ladjo kot pol-razbitino za 750.000 dolarjev grškemu ladjarju John Paul Papanicolaou, ki je dal ladjo drago restavrirat v eni hrvaški ladjedelnici. Kmalu zatem so jo hrvaške oblasti razglasile za nacionalno dediščino in tako ni mogla več zapustiti države. Leta 2010 jo je mesto [[Reka, Hrvaška|Reka]] odkupilo za 150.000 dolarjev, kjer bo prirejena v muzejsko ladjo.
 
==Pomembni gosti ladje==
===Seznam politikov===
{| width = "99%"
|- valign = "top"
| width = "33%" |
*[[Winston Churchill]]
*Kraljica [[Elizabeta II.]]
*Cesar [[Haile Selassie]]
*[[Leonid Brežnjev]]
*Ahmed [[Sukarno]] - prvi predsednik Indonezije
*[[Habib Bourguiba]] - prvi predsenik Tunizije
*[[Indira Gandhi]]
|
*[[Gamal Abdel Naser]]
*[[Hassan II.]] - maroški kralj
*[[Kurt Waldheim]]
*[[Ibrahim Abud]] - prvi predsednik Sudana
*[[Elizabeth Taylor]]
*[[Sirimavo Bandaranaike]] - predsednica vlade Šrilanke
*Modibo Keita - prvi predsednik Malija
*[[Makarios III.]] - prvi predsednik Cipra
*[[Omar Moamer el Gadafi]]
 
|
*[[Džavaharlal Nehru]] - prvi predsednik indijske vlade
*[[Nicolae Ceauşescu]]
*[[Kwame Nkrumah]] - prvi predsednik Gane
*[[Ahmed Sékou Touré]] - prvi predsednik Gvineje
*[[U Nu]] - prvi predsednik vlade Burme
*[[Ne Win]]
*[[Kurt Waldheim]]
|}
 
===Seznam slavnih===
*[[Richard Burton]]
*[[Sophia Loren]]
*[[Kirk Douglas]]
*[[Elizabeth Taylor]]
|}
 
 
==Sklici==
{{Sklici}}
 
[[Kategorija:Josip Broz Tito]]
646

urejanj