Spomenik: Razlika med redakcijama

Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvojnim namenom: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. [[mesto|mesta]]). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta [[Washington]] in [[Brasília]]). Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V [[Angleški jezik|angleščini]] beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.

KotS kulturneterminom spomenikekulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostankov, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti; tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na listoseznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo tri območja, ki so na listi svetovne kulturne dediščine: Škocjanske jame, Kolišča na Ljubljanskem barju in Tehniška dediščina Idrije. Nekaj objektov je še na poskusni listi.

SpomenikiJavni spomeniki sporočajo [[zgodovina|zgodovinske]] ali [[politika|politične]] informacije. Z njimi si običajnozelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. [[Lenin]]ovi kipi v [[Sovjetska unija|Sovjetski zvezi]]). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje o pomembnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti.

Kulturne spomenike, običajnoneredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najvzdržljivejšinajbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih [[civilizacija|civilizacij]]. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci: - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon|Parthenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku.

Slovenija kot samostojna država je postavila malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so betonske piramide ali zidovi z napisi. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje.

* [[Kip]]i so abstraktne kiparske oblike ali figure slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), dogodkovoblike (Plečnikovza Ilirskislavljenje steber ali vodnjak ustanovitvi OF, )dogodkov ali simbolov ([[Kip svobode]])

* spominska plošča, javni spomenik