Zaposlovanje invalidov: Razlika med redakcijama

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije <ref name=“Stat"> Statistični urad Republike Slovenije (2012). Pridobljeno 12.02.2014 iz http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5204 </ref> je bila v invalidskih podjetjih leta 2011 povprečna mesečna bruto [[plača|plača]] na zaposleno osebo višja od plače v predhodnem letu za 3,9 % in je znašala 1.176,65 EUR. Od povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji, ki je v letu 2011 znašala 1.524,65 EUR, pa je bila nižja za nekoliko več kot petino (za 22,8 %).

K večjemu zaposlovanju invalidov, s tem pa posledično povečanju možnosti za njihovo zaposlitev, naj bi delodajalce motivirala tudi uvedba kvotnega sistema. Sredi leta 2004 je v Sloveniji začel veljati Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), ki ureja celovit sistem ukrepov za ustvarjanje in krepitev možnosti za enakovredno zaposlovanje invalidov ter tako povečuje zaposljivost invalidov in vzpostavlja pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki ga pozna večina držav članic [[Evropska unija|EU]], je ukrep [[Diskriminacija na delovnem mestu#pozitivna diskriminacija|pozitivne diskriminacije]] in pomeni obveznost delodajalcev, da od skupnega števila zaposlenih delavcev zaposlujejo tudi predpisani odstotek invalidov. Zakon ne zahteva le uvedbe kvotnega sistema kot obveznega zaposlovanja invalidov, ampak gradi na doseganju ravnotežja med zaposlovanjem in [[socialna zaščita|socialno zaščito]] ter nagovarja delodajalce, da se ukvarjajo z invalidnostjo in zaposlovanjem invalidov <ref name=Vertot />.

V Republiki Sloveniji so se prve [[organizacija|organizacije]], namenjene zaposlovanju in usposabljanju invalidov, pojavile že v poznih 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so v takratni [[Ljudska republika Slovenija|Ljudski republiki Sloveniji]] začele delovati invalidske [[invalidska delavnica|invalidske delavnice]]. Z Zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb iz leta 1976, so se invalidske delavnice definirale kot organizacije združenega dela, v katerih se usposabljajo in zaposlujejo tiste invalidne osebe, ki se glede na svojo invalidnost in preostalo [[delovna zmožnost|delovno zmožnost]] ter glede na svoje [[zdravstveno stanje|zdravstveno stanje]] ne morejo usposabljati in zaposliti pod enakimi pogoji kot druge invalidne osebe, z uveljavitvijo Zakona o podjetjih leta 1989 pa so se invalidske delavnice preoblikovale v invalidska podjetja <ref name=Ministrstvo/> .