Globasnica: razlika med redakcijama

dodanih 3.286 zlogov ,  pred 7 leti
dodano iz de wiki
(dodano iz de wiki)
(dodano iz de wiki)
 
Dvojezična župnija "Globasnitz / Globasnica" spada pod dvojezično dekanijo Eberndorf / Dobrla vas.<ref>Štefan Singer: Kultur- und Kirchengeschichte des Jauntales: Dekanat Eberndorf, Klagenfurt/Celovec 1979</ref> <ref>http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C2928/</ref>
 
== Zgodovina ==
[[Slika:Globasnitz Schloss Elberstein 19062007 01.jpg|thumb|Grad Elberstein]]
[[Slika:Globasnitz Pfarrkirche Mariae Himmelfahrt 19062007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Mariä Himmelfahrt]]
[[Slika:Globasnitz Totenleuchte und Karner 19062007 31.jpg|thumb|Mrliška svetilka in kamra na pokopališču]]
[[Slika:Globasnitz Denkmal Franc Leder 19062007 01.jpg|thumb|upright|Spomenik ljudskemu pesniku Francu Lederju]]
 
Kelti so verjetno naseljevali območje hriba [[Sveta Hema]] (tudi Junska gora) (nem.: ''Hemmaberg'') v občini Globasnica. To naj bi bil kraj čaščenja posvečen bogu Jovenat. Na hribu so ostanki velike [[Antika|poznoantične]] naselbine z več zgodnjekrščanskimi cerkvami. Vrh hriba je bil poseljen že v prazgodovinskih obdobjih.
 
V času rimskega Norika 15 let pred našim štetjem je nastalo, v času vladavine rimskega [[Klavdij I.|cesarja Klavdija]], naselje v dolini. Arheološke najdbe kažejo na vojaško taborišče in pomen oskrbne postaje na [[Rimska cesta|rimski cesti]] iz [[Virunum]]a (blizu Maria Saal) proti Celeii ([[Celje]]) nad prelazom Luža (''Luschasattel''). Center naselja na območju današnjega kraja Globasnica je bil imenovan Iuenna, ki izhaja iz imena "Jauntal". Iuenna je pripadala urbanemu območju Virunum. Na zahodu in vzhodu sodobnega naselja so antični grobovi. Najdbe so razstavljene v muzeju v središču kraja. To so vzhodno rimsko steklo, grški porcelan, rimski vino, dragoceni tekstil in nakit ali rimski mozaiki. Rimljani in Kelti so častili iste bogove.
 
Funkcija naselja kot vojaškega oporišča in oskrbne postaje, kot tudi trgovske poti do vzhodnega rimskega cesarstva je ostala nedotaknjena tudi pod [[Vizigoti|vizigotskim]] kraljem [[Teodorik I.|Teodorik]]om. Tekom četrtega stoletja je bilo območje pod vplivom [[Arijanstvo|Arijanstva]](krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije). Na Junski gori sta bili skoraj istočasno zgrajeni dve zgodnje krščanski cerkvi, ki so ju izkopali [[arheolog]]i in našli nekatere bogato okrašene z [[mozaik]]i v rimskem slogu.
 
Po invaziji Slovanov v pozni antiki v letu 500 je trgovska pot izginila. Del prebivalstva se je verjetno umaknil nazaj na Junsko goro. Za ostanki slovanskega prebivalstva so se pojavili pozneje Slovenci, čeprav so gotovo obstajale tudi določene oblike kulturne kontinuitete. Ob popisu leta 1910 se je 1264 ljudi izreklo za slovenski jezik in 21 ljudi za nemški kot pogovorni jezik.<ref>Volkszählung für das Kronland Kärnten aus dem Jahr 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank</ref> Na začetku prve avstrijske republike je bila Globasnica sedež slovenske župnije.<ref>''Personalstand der Säkular- und Regular-Geistlichkeit der Diözese Gurk in Kärnten für 1917 & 1918''. Klagenfurt 1919/20</ref>
 
Ime Globasnica je bilo prvič dokumentirano v letih 1143-1163, ko se omenja kot Globasinvilla. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1265, kot župnijska pa leta 1296.
 
Vaška skupnost Globasnica je bila ustanovljena leta 1850 in je bila 1865-1876 priključen občini [[Dobrla vas]] (''Eberndorf''). Po strukturnih reformah v letu 1973, je bilo območje občine Globasnica razdeljeno med dele sosednjih občin Dobrla vas (''Eberndorf''), [[Žitara vas]] (''Sittersdorf'') in [[Bistrica pri Pliberku]] (''Feistritz ob Bleiburg'').
 
== Glej tudi ==
{{Podjuna}}
 
 
{{at-naselje-stub}}
 
[[Kategorija:Naselja v Zvezni deželi Koroška]]
35.421

urejanj