Nebeška gloria (Farčnik): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m popravljeni têrmini; in np
Vrstica 21:
# na desni stranski steni (F5).
 
Glavna freska tako predstavlja [[nebesa]], pri čemer so na njej predstavljeni predvsem osebe, ki so pomembne znotraj [[FrančiškanskiFrančišek redoviAsiški|Frančiškovih redov sv. Frančiška Asiškega]], predvsem pa [[red manjših bratov|reda manjših bratov]] (OFM). Da je teh pet delov povezanih v eno fresko, nakazuje ista tematika (nebesa), hkrati pa dve vrsti angelov, ki se v loku razprostirata preko vseh delov (izjema je F3).
 
Glavna (za)oltarska freska, poimenovana »Nebeška gloria«, je zaradi arhitekturnih elementov fizično ločena na pet delov:
Vrstica 42:
Vse osebe na sliki (razen angelov) so svetniki, kar pričajo njihovi [[svetniški sij]]i.
 
Od leve proti desni si sledijo naslednji liki: kraljevska figura; na glavi ima krono in v rokah drži blazino, na kateri je druga, trnova krona ([[Ludvik IX.]]); klečeča ženska, ki ima modro ogrinjalo in v rokah nosi kruh in cvetje ([[Elizabeta Ogrska]]); stari duhovnik v roketu in s štolo ([[Janez ViannejskiViannej]]); na kolenih in komolcih klarisa, ki ima vrvno zanko okoli vratu; pastir; skupina treh klaris (prva drži v rokah monštranco, druga cvetje in tretja ima trnovo krono; [[sv.sveta Klara Asiška]] in [[sveta Neža Praška]]); frančiškanmanjši brat, ki zapisuje v knjigo in ima na prsih velik zlati križ ([[sveti Bonaventura]]); papeška figura ([[papež Gregor IX.|Gregor IX.]]); frančiškanmanjši brat, ki ima v rokah lilijo in knjige ([[sveti Anton Padovanski]]); nuna, ki ima cvetno krono ([[Terezija Avilska]]); frančiškanmanjši brat; skupina treh frančiškanovmanjših bratov ob zastavi ([[Bernardin Sienski]], [[Janez Kapistran]]); angel; frančiškanmanjši brat; angel; frančiškanmanjši brat z violino ([[Frančišek Solana]]); angel s harfo ([[nadangel Rafael|Rafael]]) in dva angela.
 
Freska F2 je kompozicijsko enaka freski F4; na zunanji strani freske se tako nahajajo svetniki, medtem ko se na notranji strani (proti F3) nahaja manjši angelski zbor. V ozadju freske se nahajata dve vrsti angelov, ki se razprostirata v loku.
 
=== F3 ===
F3 je najbolj preprost (kompozicijsko in vsebinsko) del celotne freske, saj je na njem upodobljena le [[devicaSveta Marija|Marija]]. Upodobljena je preprosto z belim oblačilom, modro prepasnico, pri čemer nosi krono. Nahaja se v isti višini kot kip sv. Frančiška Asiškega, ki se nahaja na vrhu glavnega oltarja in jo tako prekriva pri pogledu s kora. Edina od vseh petih delov nima ta freska v ozadju nobenih angelov.
 
=== F4 ===
Vrstica 56:
Vse osebe na sliki (razen angelov) so svetniki, kar pričajo njihovi svetniški siji.
 
Od leve proti desni si sledijo naslednji liki: angel s kadilnico; glava frančiškanamanjšega brata; [[nadangel Mihael]]; glava frančiškanamanjšega brata; angel, ki drži Mihaelov ščit; angel, ki igra na trombo; frančiškanmanjši brat, ki drži vejico; angel; frančiškanmanjši brat; frančiškanmanjši brat, ki drži v desni roki dve sablji in v levi vejice; frančiškanmanjši brat, ki drži v roki vejico; frančiškanmanjši brat; v ozadju frančiškanmanjši brat; frančiškanmanjši brat v duhovniški obleki, ki drži zastavo, na kateri je napisano GORKUM 1572; frančiškanmanjši brat; frančiškanmanjši brat, ki drži vejico; frančiškanmanjši brat, ki drži dve vejici in dve sulici; frančiškanmanjši brat, ki drži križ, na katerem piše JAPAN 1593; frančiškanmanjši brat; frančiškanmanjši brat, ki kleči in dve klarisi.
 
Freska F4 je kompozicijsko enaka freski F2; na zunanji strani freske se tako nahajajo svetniki, medtem ko se na notranji strani (proti F3) nahaja manjši angelski zbor. V ozadju freske se nahajata dve vrsti angelov, ki se razprostirata v loku.
 
Dve prevladujoči skupina na tej freski sta:
* [[Gorkumski mučenci]]: leta 1572 so protestanti v nizozemskem mestu Gorcum (današnji Gorinchem) obesili devet frančiškanskih patrov, dva frančiškanskamanjša brata, tri škofijske duhovnike in enega pomočnika, avguštinca, dominikanca, norbertina, premonstranca in še enega katolika. Beatificirani so bili 14. novembra 1675 in kanonizirani 29. junija 1865. Na dan smrti, 9. julija, se opravlja njihovo češčenje.
* [[Japonski mučenci]]: letnica na križu označuje prihod prvih frančiškanovmanjših bratov na Japonsko, kamor so prišli na ukaz španskega guvernerja Filipinov<ref>Mihoko Oka de Sousa in Akiko Ohashi, »The Jesuits and the Christian mission in Japan,« 23. oktobra 2008, http://www.hi.u-tokyo.ac.jp/personal/mihoko/index.html (pridobljeno 1.5.2009).</ref>. 5. februarja 1597 so na ukaz šoguna križali šest evropskih frančiškanovmanjših bratov, 3 japonske jezuite in 17 japonskih katolikov. Beatificirani so bili 14. septembra 1627 in kanonizirani 8. junija 1862. Na koledarju svetnikov se nahajajo 6. februarja.
 
Edina vsebinsko in vizualno oseba na tej freski, ki je neovrgljivo prepoznavna, je nadangel Mihael. Upodobljen je v klasični podobi: nosi rdečo tuniko in zlati oklep (v slogu rimskega centuriona), v levi roki nosi ognjeni meč, medtem ko mu desna roka sloni na zlatem ščitu, ki ga drži angel. Na ščitu je v treh vrsticah napisan MI-HA-EL.