Dravinja: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 193.95.199.3 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot
Savinjc (pogovor | prispevki)
Na novo napisano besedilo, tako da članek ni več škrbina.
Vrstica 1:
{{Infopolje Reka | river_name = Dravinja
[[Slika:|image_name = Dravinja in Zrece.jpg|thumb|200px|Dravinja v Zrečah]]
'''Dravinja''' je [[reka]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. Izvira na [[Pohorje|Pohorju]], bolj natančno jugozahodno od [[Rogla|Rogle]] na nadmorski višini okrog 1200 m. Njen najpomembnejši pritok je [[Polskava (potok)|Polskava]]. Pomembnejši kraji, mimo katerih teče Dravinja, so [[Zreče]], [[Slovenske Konjice]], [[Poljčane]], [[Makole]], [[Majšperk]], [[Ptujska Gora]] ter [[Videm pri Ptuju|Videm]].
|caption = Dravinja v Zrečah
|origin = {{koord|46|25|31.20|N|15|18|43.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline}}
|mouth = [[Drava]] {{koord|46|22|10.30|N|15|56|39.60|E|region:SI-003_type:waterbody|display=inline,title}}
|basin_countries = [[Slovenija]]
|length = 73 km <ref name="SURS2002">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002 |publisher=Statistični urad Republike Slovenije}}</ref>
|elevation = 1180 m
| mouth_elevation = 209 m
|discharge = 11,16 m<sup>3</sup>/s (vodomerna postaja Videm) <ref name="vodna-bilanca10">{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|chapter=Preglednica 10: Karakteristični pretoki}}</ref>
|watershed = 817 km<sup>2</sup>
}}
 
'''Dravínja''' je [[reka]] v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]], desni pritok [[Drava|Drave]]. Izvira na [[Pohorje|Pohorju]], na gozdnatih pobočjih južno od [[Rogla|Rogle]], teče sprva proti jugovzhodu skozi [[Zreče]] in [[Slovenske Konjice]] do [[Loče, Slovenske Konjice|Loč]], od tam naprej proti vzhodu po enakomerno široki [[Dravinjska dolina|Dravinjski dolini]] ob severnem vznožju [[Haloze|Haloz]] do izliva v [[Drava|Dravo]] pod [[Videm pri Ptuju|Vidmom pri Ptuju]].
V zgornjem toku ima reka velik strmec ter čisto vodo, bogato z [[riba]]mi. Tam je uvrščena v [[kakovost vode|1. kakovostni razred]]. Na svoji poti do Vidma pa zaradi komunalnih in industrijskih [[odplake|odplak]] zapade v tretji oziroma četrti kakovostni razred. [[Rečni režim]] je dežno-snežni, s prvim maksimumom v novembru ter drugim v maju. [[Energija|Energetsko]] [[moč]] so v preteklosti izkoriščali številni [[mlin]]i in [[žaga|žage]], ki so danes večinoma opuščeni. Reka zaradi močnejših [[padavine|padavin]] kljub [[regulacija]]m v spodnjem toku pogosto [[poplava|poplavlja]]. V okolici Vidma se [[izliv|izlije]] v reko [[Drava|Dravo]]. Tam znaša pretok Dravinje 0,9&nbsp;m/s.
 
Večji levi pritoki so [[Oplotnica (potok)|Oplotnica]], Ličenca, [[Ložnica (Dravinja)|Ložnica]] in [[Polskava (potok)|Polskava]]. Glavni desni pritoki so Ljubnica, [[Koprivnica (Dravinja)|Koprivnica]], [[Žičnica (potok)|Žičnica]], Klokočovnik, Peklača in [[Rogatnica]].
== Glej tudi ==
 
* [[seznam rek v Sloveniji]]
== Opis reke ==
Dravinja se začne kot majhen izvir v gozdu nad najvišjimi kmetijami v naselju Hudinja v nadmorski višini 1180 m. V najzgornejšem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko grapo s strmimi pobočji. Pri kmetiji Ošlak se ji z leve pridruži podoben potok Ločnica, ki priteka izpod [[Rogla|Rogle]], nato teče Dravinja po nekoliko bolj odprti in poseljeni dolini, v kateri se ji z leve in desne pridruži še nekaj kratkih in strmih grap (npr. Boharinščica z leve in Ljubnica z desne strani). Že malo nad [[Zreče|Zrečami]] se strmec Dravinje občutno zmanjša, dolina se nekoliko razširi in v njenem dnu je nameščen velik del zreške industrije (tovarni Unior in SwatyComet), na njeni južni strani pa se s strmo ježo dviguje okoli 20 m višja terasa Dobrava, na kateri je osrednji del mesta [[Zreče]]. Vse do [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]] teče vzporedno z njo desni pritok [[Koprivnica (Dravinja)|Koprivnica]], ki se ji pridruži tik nad mestom, razmeščenim v naplavni ravnici tik ob reki in ob vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]].
 
Tu se značaj Dravinje povsem spremeni: iz hitro tekočega potoka se spremeni v manjšo reko z razmeroma majhnim strmcem in počasnejšim tokom, čeprav je tudi še naprej ohranila svojo izrazito hudourniško naravo. Njena struga je v precejšnji meri umetno preoblikovana in kot takšna teče naprej proti jugovzhodu skozi [[Draža vas|Dražo vas]] in [[Loče, Slovenske Konjice|Loče]]. Na tem odseku se ji z leve pridruži pritok [[Oplotnica (potok)|Oplotnica]] in z desne [[Žičnica (potok)|Žičnica]] ter Klokočovnik. Pri Ločah se Dravinja usmeri proti vzhodu in teče več kot 30 km daleč po slikoviti [[Dravinjska dolina|Dravinjski dolini]], zarezani med nizke [[Dravinjske gorice]] na severni ter gozdnati [[Boč]] in [[Haloze]] na južni strani. Sprva je struga Dravinje še močno preoblikovana, približno od [[Poljčane|Poljčan]] naprej pa je večinoma v naravnem stanju in prosto vijuga v lepih [[meander|meandrih]] po 400–800 m široki naplavni ravnici. Ker je ravnica izpostavljena pogostim poplavam, je ostala skoraj v celoti pod travniki, naselja so odmaknjena vstran od reke na nekoliko višje robne dele doline in jih poplave večinoma ne dosežejo. Z leve strani pritekajo vanjo iz gričevja le manjši pritoki (npr. Ličenca), z desne strani pa se v Dravinjo steka več kratkih in strmih grap izpod [[Boč|Boča]] in iz [[Haloze|Haloz]] (npr. Bela, Jelovški potok, Skralska, Jesenica), ki so v dolino nasule izrazite vršaje, na katerih so se namestila manjše vasi.
 
Pod [[Makole|Makolami]] se Dravinji z leve pridruži potok [[Ložnica (Dravinja)|Ložnica]], nato se pri [[Majšperk|Majšperku]] dolinsko dno še zadnjič nekoliko razširi. Zatem reka vstopi v ožji, spodnji del doline, kjer so tudi dolinska pobočja nekoliko strmejša in bolj gozdnata, vendar pa se že pri [[Jurovci|Jurovcih]] začne dolina na široko odpirati proti [[Dravsko polje|Dravskemu polju]]. Pod [[Tržec|Tržcem]] dobi z leve še zadnji večji pritok [[Polskava|Polskavo]], še pred tem iz Haloz desna pritoka Peklača in [[Rogatnica]], dobre tri kilometre pod [[Videm pri Ptuju|Vidmom pri Ptuju]] pa se tik ob severnem vznožju [[Haloze|Haloz]] izlije v [[Drava|Dravo]].
 
== Hidronim in etimologija ==
Ime reke zelo verjetno izvira iz imena ''Drava'', vendar ni povsem jasno, kako je nastala pripona -inja. Morda se je, po analogiji z imenom reke Savinje, reka nekoč imenovala ''Dravьna'', iz tega pa se je razvilo ime ''Dravnja'' in pozneje ''Dravinja''. V starejših pisnih virih se reka omenja pod različnimi imeni, mdr. Trevvina (977), Trewina (984), Trevina (1178 in 1199), die Tren (1306), die Trevn (1235), die Treen (1442), die Traan (1473), die Trann (1500) itd. <ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|isbn= |cobiss=1763585|pages=152–153}}</ref> <ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=124–125}}</ref>
 
== Hidrogeografija ==
[[Slika:Dravinja videm hidrogram.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Dravinje na vodomerni postaji</br>Videm v obdobju 1971–2000 <ref name="vodna-bilanca10"/>]]
Dravinja je v zgornjem toku izrazito hudourniški vodotok, v spodnjem toku značilna nižinska reka s počasnim in vijugastim tokom. Ima neizrazit snežno-dežni režim s prvim viškom v aprilu, ki je posledica taljenja snežne odeje na Pohorju, in le malo manjši drugi višek v novembru in decembru. Značilen je izrazit nižek v mesecu avgustu in septembru, medtem ko so pretoki junija in julija večji zaradi viška padavin v teh dveh mesecih. Zaradi velikih strmin ima reka v povirnih delih precej večji [[specifični odtok]] (21,2 l/s/km<sup>2</sup>; vodomerna postaja Zreče) kot v spodnjem delu (13,6 l/s/km<sup>2</sup>; vodomerna postaja Videm). [[Odtočni količnik]] znaša v zgornjem toku okoli 46 %, po toku navzdol se zniža na vsega 34 %. <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000|chapter=Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971-2000 po hidrometričnih zaledjih}}</ref>
 
Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Dravinje v obdobju 1971–2000 (m<sup>3</sup>/s) <ref name="vodna-bilanca10" />
{| class="wikitable"
|-
! Vodomerna postaja!! Najmanjši pretok (datum)!! Največji pretok (datum) !!Povprečni letni pretok!!
|-
|Zreče|| 0,08 (11.1.1974)|| 31,8 (5.11.1998)|| 0,88
|-
|Makole|| 0,45 (30.8.1992)||118 (5.11.1998)||4,76
|-
|Videm|| 0,41 (31.8.2000)||291 (5.11.1998)||11,16
|-
|}
 
Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. <ref>Šifrer, Milan (1983), Vzroki in učinki rečnih poplav na Slovenskem. V: Naravne nesreče v Sloveniji, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 41–49, COBISS 11791917.</ref> Poplave so pojavljajo skoraj vsako leto, pogosto tudi dvakrat ali večkrat letno, vendar običajne poplave zalijejo le najnižje dele poplavne ravnice, kjer so skoraj izključno travniki, in ne povzročajo veliko škode. Pogoste pa so tudi obsežnejše poplave, ki včasih dosežejo hiše v najnižjih delih naselij, vendar so ta večinoma umaknjena na nekoliko višji svet na obrobju doline in jih poplave ne prizadenejo v večji meri. Med največje štejemo poplave jeseni 1926, oktobra 1964, septembra 1973 in novembra 1998. Z regulacijami reke med Zrečami in Slovenskimi Konjicami ter od Konjic navzdol do Draže vasi so v tem delu sicer zmanjšali obseg poplav, vendar pa so se po mnenju nekaterih zaradi hitrejšega odtekanja vode dolvodno poplave celo nekoliko povečale.
 
Sklenjeno poplavno območje se začne pod Slovenskimi Konjicami in se pri vasi Prežigal razširi na več kot 500 m. V Ločah se poplavno območje zoži na okoli 100 m, dolvodno pa je vse do Poljčan in naprej do Makol široko od 350–500 m, vendar so na njem večinoma samo travniki. Le največje poplave segajo do naselij, kot npr. novembra 1998, ko je bil poplavljen tudi del Majšperka. V spodnjem delu Dravinjske doline je pogosto poplavljeno celotno dolinsko dno, široko od 100–200 m, vendar tudi tu poplavi predvsem travnike in delno njive v dnu dolin. <ref>{{navedi revijo|last1 = Šifrer|first1 = Milan|title = Poplavna področja v porečju Dravinje |journal = Geografski zbornik|volume = 17 (1977)|pages = 7–98|publisher = Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU|location = Ljubljana|year = 1978|cobiss = 8637997}}</ref> <ref>{{navedi knjigo| last=Komac |first=Blaž |last2=Natek |first2=Karel |last3=Zorn |first3=Matija| year=2008|title=Geografski vidiki poplav v Sloveniji|publisher=Založba ZRC|page=135–137|location=Ljubljana |cobiss=241975296 |ISBN=978-961-254-091-3}}</ref>
 
== Kakovost vode ==
Ker ima Dravinja poleti razmeroma malo vode, je bila v preteklosti zelo onesnažena zaradi industrije v Zrečah in Slovenskih Konjicah. Z modernizacijo dela industrije in propadom največjega onesnaževalca (usnjarska industrija Konus v Slovenskih Konjicah) se je kakovost vode sicer izboljšala, tako da je reka danes po uradnih podatkih v večjem delu toka v dobrem kemijskem in zelo dobrem do dobrem ekološkem stanju. <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/REKE%20porocilo%202009-2010.pdf |title=Ocena stanja rek v Sloveniji v letih 2009 in 2010| publisher=ARSO |page=35| year=2012|chapter=Tabeli 4 in 6 |accessdate=6. april 2014}}</ref> Po mnenju nekaterih je onesnaževanje Dravinje z mestnimi in industrijskimi odpadnimi vodami še vedno precej močno, kljub izgradnji osrednje čistilne naprave Slovenske Konjice pri Prežigalu (2013). Precejšen onesnaževalec Dravinje je tudi kmetijstvo.
 
== Ljudje in reka ==
Kljub hudourniškemu značaju je bila Dravinja v preteklosti zelo pomembna kot energijski vir. Zlasti v zgornjem delu je bilo v preteklosti veliko število žag, v katerih so žagali les iz pohorskih gozdov, nekaj žag in številni mlini pa so bili tudi v srednjem in spodnjem toku reke. Večina tega je v 20. stoletju propadla, se je pa iz nekdanje kovačije v Zrečah, ki je izdelovala poljedelsko in obrtniško orodje, po prvi svetovni vojni razvila današnja tovarna Unior. Z Dravinjo je bil povezan tudi nastanek industrije v Slovenskih Konjicah: nekdanja tovarna usnja Konus je nastala ob koncu 19. stoletja, po 2. svetovni vojni pa še lesnopredelovalna industrija (LIP Slovenske Konjice).
 
Kot etnološki spomenik je zavarovana Ošlakova domačija na [[Skomarje|Skomarju]] z ohranjeno kovačnico, mizarsko delavnico in mlinom, ki je tudi del lokalne turistične ponudbe. V neposredni bližini (Boharina 17) je kot etnološka dediščina zavarovan še mlin, podobno sta zavarovana še opuščeni Bucijev mlin v Dobrovljah dolvodno od Zreč ter še delujoči Pečnikov mlin v Novakih. Deluje tudi še mlin v [[Slape|Slapah]] dolvodno od Majšperka. Na Dravinji je tudi nekaj malih hidroelektrarn, mdr. dve v spodnjem toku v Zgornji Pristavi in Tržcu.
 
V preteklosti je bila Dravinja regulirana skupaj na 29 km dolžine, med drugim v Zrečah in Slovenskih Konjicah ter naprej do Draže vasi in od Slap do izliva v Dravo. V bolj ali manj naravnem stanju je ostala Dravinja v srednjem delu Dravinjske doline med Lušečko vasjo in Koritnim ter naprej do Stogovcev, kjer so se vsaj deloma ohranili ekološko izjemno pomembni vodni in obvodni habitati. Zaenkrat kaže, da regulacija Dravinje na teh odsekih tudi zaradi ekološke vrednosti ni predvidena. <ref>{{navedi splet |url=http://www.ekolist.si/documents/s030-urejanje-visokovodnega-rezima.pdf|last=Juvan|first=Smiljan|year=2007 |title=Urejanje visokovodnega režima reke Dravinje – vodnogospodarsko načrtovanje nekoč in danes. Ekolist: revija o okolju, št. 4 (dec. 2007)|page=6–11|accessdate=6. april 2014}}</ref> Neregulirane odseke zaenkrat varujejo določila [[Natura 2000|Nature 2000]], je pa vprašanje, kakšen smisel imajo sploh regulacije, če ne dosežemo nič drugega kot da poplavno ravnico ob reki, ki je naravni zadrževalnik poplavnih voda, nadomestimo z dragimi in prostorsko zahtevnimi protipoplavnimi zadrževalniki, hkrati pa uničimo izjemne vodne in obvodne habitate ter stoletno kulturno krajino, dobro prilagojeno pogostim poplavam.
 
== Varstvo narave ==
Velik del struge Dravinje in poplavne ravnice ob njej (od Draže vasi do Doklec) je vključeno v varovano območje [[Natura 2000]]. Najbolj potrebni varovanja so pri nas prav nižinski vodotoki, ki smo jih v preteklosti na veliko regulirali, gole brežine v peščeno–ilovnatih nanosih, vodoljubna obrečna vegetacija in nižinski ekstenzivni travniki v poplavni ravnici.
 
Posegi v strugo Dravinje, zlasti regulacije in jezovi za male hidroelektrarne, zelo negativno vplivajo na sicer bogat ribji svet v reki. Največji problem je s tem povezano uničevanje drstišč različnih ribjih vrst, za katere si ribiči močno prizadevajo, da bi jih ohranili v reki. V Dravinji so nekoč živele številne ribje vrste, mdr. [[potočna postrv]] (''Salmo trutta'') v zgornjem toku, [[podust]] (''Chondrostoma nasus nasus''), [[evropski som]] (''Silurus glanis''), [[navadna mrena]] (''Barbus barbus''), [[rdečeoka]] (''Rutilus rutilus''), [[ogrica]] (''Vimba vimba''), [[pohra]] (''Barbus meridionalis''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus''), [[ščuka]] (''Esox lucius''), [[smuč]] (''Sander lucioperca'') in [[platnica]] (''Rutilus pigus virgo'') - endemit donavskega porečja - ki jo tudi v Dravinji posebej varujejo v okviru Nature 2000, skupaj z [[grbasti okun|grbastim okunom]] (''Gymnocephalus baloni'') in kapeljnom (''Cottuso gobio''). <ref>{{navedi splet |url=http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Ribistvo/spodnjedravsko_RO.pdf |title=Načrt za izvajanje ribiškega upravljanja v Spodnjedravskem ribiškem območju za obdobje 2011–2016. Osnutek| publisher=Zavod za ribištvo Slovenije| year=2010|accessdate=6. april 2014}}</ref>
 
Na nereguliranih odsekih Dravinje so ekološko izjemno pomembni goli rečni bregovi v peščeno-ilovnatih naplavinah, saj v njih gnezdi [[vodomec]] (''Alcedo atthis''), ena naših najlepših, a žal vse redkejših ptic. <ref>{{navedi splet |url=http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/natura2000_dravinja.pdf|title=Dravinja – reka bleščečega vodomca| publisher=Ministrstvo za okolje, prostor in energijo|page=4|year=2004|accessdate=6. april 2014}}</ref> Reka in obvodni habitati so življenjski prostor tudi mnogih drugih ptičev, metuljev, kačjih pastirjev in drugih živih bitij, katerim nimamo pravice jemati življenjski prostor, sploh pa ne na tako grob način, kot se je počenjalo v preteklosti z obsežnimi regulacijami.
 
== Opombe in sklici ==
{{sklici|2}}
 
== Nadaljnje branje ==
* Juvan, Smiljan, Suhadolnik, Agata, Kovačič, Alenka, Borec, Andreja, 1993. Vodnogospodarska in ekološka študija Dravinje. Mišičev vodarski dan '93, str. 1–11. Maribor. http://mvd20.com/LETO1993/R1.pdf.
* Krušnik, Ciril, Černač, Barbara, 1996. Jez na Dravinji in njegov vpliv na združbe večjih vodnih nevretenčarjev ter na kakovost rečne vode. Ichthyos – glasilo Zavoda za ribištvo, let. 13, str. 29–49. Ljubljana.
* Kušlan, Rok, 2012. Dravinja. Gea, let. 22, oktober 2012, str. 54–59. Ljubljana.
* Tušek, Aleksander, 1993. Dravinja – neukročena pohorska lepotica. Gea, let. 3, št. 4 (april 1993), str. 32–33. Ljubljana.
* Poljak Istenič, Saša, Serec Hodžar, Anja, 2002. Mlinarstvo ob Ločnici in Dravinji. Vsakdanjiki in prazniki Skomarjanov. Zbornik člankov etnoloških raziskovalnih delavnic Skomarje 1997 in Skomarje 1998, str. 134–144. Zreče.
* Šifrer, Milan, 1974. Kvartarni razvoj Dravinjskih goric in bližnjega obrobja. Geografski zbornik, 14, str. 103–178. Ljubljana.
* Vovk Korže, Ana, 1995. Vpliv reliefa na lastnosti prsti na Boču, v dolini Dravinje in v Dravinjskih goricah. Geografski vestnik, 66, str. 77–98. Ljubljana.
* Vovk Korže, Ana, 1997. Ekološko vrednotenje prsti v Dravinjskih goricah in dolini Dravinje. Geografski vestnik, 69, 11–30. Ljubljana.
 
== Zunanje povezave ==
* [http://wwwvimeo.rtvslo.si/odprtikop/slovenski_vodni_krog/dravinjacom/ Oddaja RTV Slovenija:59897977 Slovenski vodni krog -: Dravinja]
* [http://www.razvojni-center-narave.si/knjiznica/turizem/RCN_poljcane_2012.pdf Lokalna ponudba in učni turizem med Pohorjem in Bočem]
* [http://www.naturesclassroom.si/wp-content/uploads/2010/11/Ucne_poti_Drav.dolina.pdf Tematske učne poti po Dravinjski dolini]
* [http://www.voda-dravinja.si/ Oskrba s pitno vodo v porečju Dravinje]
* [http://www.destinacija-rogla.si/etnografske/oslakova-kovacija Ošlakova kovačija]
* [http://www.dravinjskadolina.com/ Dravinjska dolina]
* [http://www.sloveniaholidays.com/kolesarske-poti/dravinja Kolesarska pot Dravinja]
* [http://www.destinacija-rogla.si/uploads/datoteke/Brosura_VUP%20Zrece.pdf Vodna učna pot Zreče]
 
== Galerija ==
{{Pritoki Dravinje}}
<gallery perrow=5>
{{Pritoki Drave}}
Slika:Neurje nad Zrečami 1956 (3).jpg|Dravinja nad Zrečami</br>po neurju maja 1956
Slika:1dravinja penoje most.jpg|Most čez Dravinjo v Penojah
Slika:2dravinja studenice.JPG|Dravinja pri Studenicah
Slika:3dravinja koritno.jpg|Dravinja pri Koritnem
Slika:4dravinja slape.JPG|Dravinja pri Slapah
</gallery>
 
== Glej tudi ==
* [[seznamSeznam rek v Sloveniji]]
 
{{reka-stubPritoki Drave}}
 
[[Kategorija:Reke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Pritoki Drave]]
[[Kategorija:Dravinja|*]]