Ljubljanski zvon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
Skoraj ves čas izhajanja je bil med vodilnimi slovenskimi literarnimi revijami. Poleg [[Leposlovje|leposlovja]], kateremu je bil v prvi vrsti namenjen, je prinašal še umetnostno [[Literarna kritika|kritiko]] ter razprave in [[Esej|eseje]] o [[Umetnost|umetnostih]]. Prvi dve desetletji je objavljal razprave z vseh znanstvenih področij (do leta 1900 je imel podnaslov ''Leposloven in znanstven list''), nato se je omejil na humanistiko (podnaslov ''Mesečnik za književnost in prosveto''), od 1931 (podnaslov ''Slovenska revija'') je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih.
Imel je štiri priloge: inserati "Ljubljanskega zvona", Uganke, Slovenska knjigarna - izdajal jo je [[Lavoslav Schwentner]], želel je obveščati založnike in
in Naša knjiga
[[Fran Levec]] je zbral okoli ''Ljubljanskega zvona'' vse pomembnejše pesnike in pisatelje, kot so: [[Anton Aškerc]], [[Simon Gregorčič]], [[Janko Kersnik]], [[Fran Maselj-Podlimbarski|Fran Maselj]], [[Janez Mencinger]], [[Ivan Tavčar]], [[Janez Trdina]]. Manj uspešen je bil v znanosti, čeprav ji je namenjal precej prostora. Avtorji, ki so pisali o znanosti so: [[Fran Levstik]], [[Josip Apih]], [[Fran Celestin]], [[Andrej Fekonja]], [[Ivan Šubic]], [[Karel Štrekelj]], [[Josip Stare]].
Vrstica 11 ⟶ 12:
Ko je bil leta 1888 ustanovljen ''[[Dom in svet]]'', je ''Ljubljanski zvon'' izgubil precej sodelavcev, še posebno katoliško usmerjenih, ki so sodelovali le izjemoma in s psevdonimom. [[Fran Levec|Levčevo]] realistično smer je nadaljeval [[Anton Funtek]]. Naslonil se je predvsem na [[Janko Kersnik|Kersnika]], [[Ivan Tavčar|Tavčarja]] in na druge pisatelje prejšnje dobe, pojavile so se nove literarne smeri. Te je uveljavil [[Viktor Bežek]], slabše je bil zastopan [[naturalizem]], močno pa [[moderna]] s [[Ivan Cankar|Cankarjem]], [[Dragotin Kette|Kettejem]], [[Josip Murn|Murnom]] in [[Oton Župančič|Župančičem]]. [[Viktor Bežek|Bežek]] je spodbujal "novostrujarje", objavljal je njihove prispevke, [[Anton Aškerc|Aškerc]] jim ni bil naklonjen. Uvedel je kritično spremljanje [[umetnost|umetniškega dogajanja]].
Največja kriza je ''Ljubljanski zvon'' prizadela leta [[1932]], ko je prišlo do spora med [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeno [[založba|založnico]] in nekaterimi pomembnejšimi sodelavci. Povod je bil [[Oton Župančič|Župančičev]] esej "Adamič in slovenstvo"
Uredniki: [[Fran Levec]], [[Anton Funtek]], [[Viktor Bežek]], [[Anton Aškerc]], [[Fran Zbašnik]], [[Janko Šlebinger]], [[Oton Župančič]], [[Anton Melik]], [[Milan Pugelj]], [[Joža Glonar]], [[Fran Albreht]], [[Božidar Borko]], [[Anton Ocvirk]], [[Juš Kozak]] idr.
Vrstica 17 ⟶ 18:
== Viri in literatura ==
*[[Jože Munda]]: Ljubljanski zvon. Alenka Dermastia (ur.), ''Enciklopedija Slovenije'', 6. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992. 261–262. {{COBISS|ID=17411}}
*[[Aleš Berger]], [[Ženja Leiler]] et al.: ''Slovenska kultura v XX. stoletju''. Ljubljana: [[Mladinska knjiga]] & [[Delo]], 2002. 146–147. {{COBISS|ID=120709888}}
*[[Jože Munda]], [[Rudolf Kodela]], [[Niko Rupel]]: ''Bibliografsko kazalo Ljubljanskega zvona: 1881–1941''.Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1962. {{COBISS|ID=39683}}
| |||