Frankenstein: razlika med redakcijama

odstranjenih 381 zlogov ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
m (vrnitev sprememb uporabnika 37.18.224.99 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Gemini1980)
‎[[Slika:Frankenstein.1831.inside-cover.jpg|thumb|250px|Slika v romanu izdanem leta [[1831]]]]
'''Frankenstein''' ali '''Sodobni Prometej''' je [[roman]] pisateljice [[Mary Shelley]]. Prvič je bil izdan v [[London]]u leta [[1818]] in je roman, na katerega sta vplivala [[gotika|gotski]] roman in [[romantika|romantično]] gibanje. Je tudi svarilo pred človekovo predrznostjo in [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]]. Roman je imel velik vpliv na literaturo in popularno kulturo in je začel cel žanr srhljivih zgodb in filmov. Nekateri pisatelji, na primer [[Brian Aldiss]], menijo, da je Frankenstein prvi [[znanstvenofantastični roman]].
 
'''Frankenstein''' ali '''Sodobni Prometej''' je [[roman]] pisateljice [[Mary Shelley]]. Prvič je bil izdan v [[London]]uLondonu leta [[1818]] in je roman, na katerega sta vplivala [[gotika|gotski]] roman in [[romantika|romantično]] gibanje. Je tudi svarilo pred človekovo predrznostjo in [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]]. Roman je imel velik vpliv na literaturo in popularno kulturo in je začel cel žanr srhljivih zgodb in filmov. Nekateri pisatelji, na primer [[Brian Aldiss]], menijo, da je Frankenstein prvi [[znanstvenofantastični roman]].
== Vsebina ==
 
Vsebina[uredi | uredi kodo]
Roman govori o mladem švicarskem znanstveniku Victorju Frankensteinu, ki na v tistih časih znametitiugledni univerzi v [[Ingolstadt]]uIngolstadtu ustvari umetnega človeka. Victorju poskus uspe, vendar je umetni človek nasilna pošast, ki ubije Victorjevega brata Williama, bratovo ženo Elisabeth in prijatelja Henrija. Pošast je tudi kriva za smrt Victorjevega očeta Alphonsa in njegove služkinje Justine. Zanimivo je, da začetnice imen vseh žrtev tvorijo besedo ''jahwe'' ([[Jahve]] je [[judovstvo|judovski]] naziv za [[Bog]]aBoga). Pošast je v romanu kljub svoji surovosti predstavljen kot čuteča in trpeča. Od svojega stvaritelja zaman zahteva podporo in odgovornost in to je vzrok njenemu nasilju. Svojega stvaritelja ne umori, pač pa mu prizadene nesnosne duševne bolečine. Victor je na koncu prav tako osamljen kot je osamljena pošast.
 
 
{{novel-stub}}
 
[[Kategorija:Znanstvenofantastični romani]]
[[Kategorija:Dela Mary Shelley]]
[[Kategorija:Knjige leta 1818]]
[[Kategorija:Pisemski romani]]
 
{{Link FA|fr}}
Brezimni uporabnik