Ludwig van Beethoven: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VSE |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.77.72 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Cabana |
||
Vrstica 1:
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name = Ludwig van Beethoven
| Img = Beethoven.jpg
| Img_capt = portret [[Joseph Karl Stieler|Josepha Karla Stielerja]], [[1820]]
| Img_size =
| Landscape =
| Background = non_performing_personnel
| Birth_name = Ludwig van Beethoven
| Alias =
| Born = [[16. december]], [[1770]] <br /> <small> {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bonn]], [[Nemčija]] </small>
| Died = [[26. marec]], [[1827]]<br /> <small> {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]], [[Avstrija]] </small>
| Origin =
| Instrument =
| Occupation = [[skladatelj]]
| Years_active =
| Label =
| Associated_acts =
| URL =
| Notable_instruments =
}}
'''Ludwig van Beethoven''', [[nemci|nemški]] [[skladatelj]], * [[16. december|16.]] ali [[17. december]] [[1770]], [[Bonn]], † [[26. marec]] [[1827]], [[Dunaj]].
Beethoven je eden izmed najpomembnejših predstavnikov [[glasbeni klasicizem|glasbenega klasicizma]]. Danes je znan tudi kot avtor [[evropska himna|evropske himne]], ki povzema del četrtega stavka skladateljeve [[Simfonija št. 9 (Beethoven)|Devete simfonije]].
== Življenjepis ==
Njegov rojstni datum je znan, in sicer 16.decembra 1770 v Bonn-u v Nemčiji. Znan je tudi datum [[krst]]a - [[17. december]] [[1770]]. Rojen je bil v [[glasba|glasbeni]] družini [[Flamci|flamskega]] porekla. Njegov oče je bil pevec in glasbenik na dvoru kölnskega volilnega kneza. Sina je že zelo zgodaj dal učiti [[klavir]] in [[violin]]o. Sedemleten je že koncertiral z orkestrom na [[čembalo|čembal]]u. Štiri leta kasneje je prišel v roke dvornemu organistu C.G. Neefeju, ki je k glasbenenu pouku dodal še študij humanističnih ved. S štirinajstimi leti je Beethoven postal pomožni [[organist]] v knežji kapeli. Učitelj ga je nagovarjal h [[Komponist|komponiranju]], seznanil ga je z [[Johann Sebastian Bach|Bachovimi]] deli in deli dunajske šole. Beethoven je na prvo potovanje odšel leta 1787 na Dunaj. Kmalu mu je umrla mati, oče se je vdal alkoholu. Ker je moral skrbeti za mlajša brata, ni dokončal študija filozofije na univerzi v Bonnu. Komponiral je skladbe za prodajo. Uspel je s [[kantata]]mi, napisanimi ob smrti [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II]]. in za ustoličenje [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] (1790).
Na Dunaju je Beethoven študiral pri Haydnu do leta 1794. Z njim se ni preveč razumel. Nerad se je podrejal disciplini in pravilom [[kontrapunkt]]a. Bil je izvrsten [[improvizacija|improvizator]]. Različni pokrovitelji so skrbeli zanj in mu pomagali: [[Antonio Salieri]] ga je naučil brati in študirati italijanska besedila oper, baron Domanowitz mu je posvetil vse svoje življenje, Karl Linchnowski mu je odprl vrata svoje hiše in mu dal prostor za študij. Ker je bil nemirnega duha, se je na Dunaju preselil več kot petintridesetkrat.
Leta 1795 je debitiral kot [[pianist]] z lastnim ''Klavirskim koncertom v C-duru'' in izdal prva dela. Postal je najslavnejši pianist na Dunaju. Ko je v [[Burgtheatr na Dunaju|Burgtheatr]]u odigral ''Klavirski koncert v B-duru op. 19'' v korist vdov umetnikov, je postal slaven širom po Evropi.
Do leta 1800 je pisal predvsem klavirske in [[komorna glasba|komorne]] skladbe. Napisal je tri sonate in jih posvetil Haydnu, dve je posvetil knezu Linchnowskemu (v c-molu imenovana ''Patetična'') in še dve sonati ''Sonati quasi una fantasia'' (druga pod imenom ''V mesečini'') ter ''Sonato v D-duru'' imenovano ''Pastoralna''. Od komorne glasbe je napisal: šest ''Kvartetov op. 18'' in ''Septet op. 20'' v katerem je bila pomembna violina.
Po letu 1800 je odkril zvočne možnosti velikega [[Orkester|orkestra]]. Z njim je lahko izrazil čustva, ki so tedaj nastajala v njem kot posledica zgodovinskih dogodkov v Evropi in po svetu: revolucija, vzpon Napoleona, dogodki onstran oceana. Tako so začele nastajati njegove velike [[Simfonija|simfonije]].
Leta 1796 je Beethoven začutil prva znamenja bolezni oziroma [[Slušna prizadetost|gluhote]]. Junija 1801, ko je bil že gluh, je v pismu prijatelju zapisal, da kljub gmotni varnosti živi bedno, ker ne sliši. Zaprl se je vase, živel je sam. Za družbo si je omislil vrsto mladenk, vendar ga nobena ni osvojila. Sprehajal se je po gozdu in veliko bral ter vso energijo posvečal komponiranju. Občudoval je [[Napoleon]]a in mu najprej posveti ''Tretjo simfonijo'' (1802-1804) ter jo imenoval ''Sinfonia Grande titolata Bonaparte'', kasneje pa ta naslov prečrtal in jo imenoval ''Sinfonia eroica''. Leta 1806 je napisal četrto in leta 1808 peto simfonijo, v kateri je izrazil svoj obup. Ko je odkril vrednote narave je napisal ''Šesto simfonijo'' in jo imenoval ''Pastoralna'' (1807-1808). Otresel se je subjektivnosti, sebičnosti in hlapčevstva ter začel občudovati veselje do življenja, kar je izrazil tako v ''Sedmi'' kot v ''Osmi simfoniji'' (1812). Po tem se je obrnil k cerkveni glasbi in napisal dve maši. Šele leta 1822-1823 je nastala njegova največja mojstrovina, ''Deveta simfonija''. Ta Simfonija je kot roman ali scenarij dogodkov, od turškega marša do ode radosti in sklepa. V skladatelju naj bi ta glasba zorela od otroštva, saj je že leta 1793 hotel uglasbiti [[Friedrich Schiller|Schillerjevo]] ''[[Oda radosti|Odo radosti]]''.
Beethovnovo življenje je bilo polno zapletov, trpel je zaradi pešanja sluha (in končno, gluhote), nekateri zgodovinarji pa menijo, da tudi za [[manična depresija|bipolarno motnjo]].<ref>[Beethovnova biopolarna motnja http://www.gazette.uottawa.ca/article_e_1529.html]</ref> Glušel je od svojega 26. leta, popolnoma gluh pa je bil od svojega 30. leta.
== Dela (Izbor) ==
Med njegova najpomembnejša dela sodi:
* 9 simfonij: ([[Simfonija št. 1 (Beethoven)|št. 1]], [[Simfonija št. 2 (Beethoven)|št. 2]], [[Simfonija št. 3 (Beethoven)|št. 3]], [[Simfonija št. 4 (Beethoven)|št. 4]], [[Simfonija št. 5 (Beethoven)|št. 5]], [[Simfonija št. 6 (Beethoven)|št. 6]], [[Simfonija št. 7 (Beethoven)|št. 7]], [[Simfonija št. 8 (Beethoven)|št. 8]] in [[Simfonija št. 9 (Beethoven)|št. 9]])
* 5 klavirskih koncertov ([[Klavirski koncert št. 1 (Beethoven)|št. 1]], [[Klavirski koncert št. 2 (Beethoven)|št. 2]], [[Klavirski koncert št. 3 (Beethoven)|št. 3]], [[Klavirski koncert št. 4 (Beethoven)|št. 4]], [[Klavirski koncert št. 5 (Beethoven)|št. 5]])
* 1 [[Violinski koncert (Beethoven)|violinski koncert]]
* 2 romanci za violino in orkester
* [[Trojni koncert (Beethoven)|Trojni koncert]] (za violino, [[violončelo]], klavir in orkester)
* 11 simfoničnih [[uvertura|uvertur]]
* 10 violinskih sonat
* 32 [[Klavirske sonate (Beethoven)|klavirskih sonat]]
* 1 [[opera]] ([[Fidelio]])
* ''[[Missa solemnis (beethoven)|Missa solemnis]]'', op. 123
== Priznanja ==
Izvoljen je bil za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref>
== Glasbene datoteke ==
{{poslušanja začetek}}
<div style="width:500px; height:255px; overflow:auto; border:thin grey solid; padding:5px;">
'''<span style="font-size:130 %"> Klavir solo </span>'''
{{poslušanja predmet|filename=Moonlight Sonata.ogg|title=Sonata v mesečini|description=Sonata za klavir št. 14 v Cis-molu, 1. stavek|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven-Pathetique.ogg|title=Patetična sonata|description=Sonata za klavir št. 8 v C-molu, 1. in 2. stavek|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven - Sonata opus 111 -1.ogg|title=Opus 111, stavek 1|description=Sonata za klavir št. 32 v C-molu, 1. stavek|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven - Sonata opus 111 -2.ogg|title=Opus 111, stavek 2|description=Sonata za klavir št. 32 v C-molu, 2. stavek|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Laendler in C Minor Hess 68.ogg|title=Ländler v C-molu|description=Hess 68|format=[[Ogg]]}}
'''<span style="font-size:130 %"> Orkestrska glasba </span>'''
{{poslušanja predmet|filename=Ludwig van Beethoven - Symphonie 5 c-moll - 1. Allegro con brio.ogg|title=5. simfonija, stavek 1|description=Iz [[simfonija št. 5 (Beethoven)|simfonije št. 5]]|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Ludwig van Beethoven - Symphonie 5 c-moll - 2. Andante con moto.ogg|title=5. simfonija, stavek 2|description=Iz simfonije št. 5|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Ludwig van Beethoven - Symphonie 5 c-moll - 3. Allegro.ogg|title=5. simfonija, stavek 3|description=Iz simfonije št. 5|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Ludwig van Beethoven - Symphonie 5 c-moll - 4. Allegro.ogg|title=Simfonija št. 5, stavek 4|description=Iz simfonije št. 5|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Ludwig van Beethoven - Overtüre c-moll, op. 62.ogg|title=Opus 62|description=Uvertura - Koriolan|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven concerto4 1.ogg|title=Koncert za klavir št. 4, stavek 1|description=[[Klavirski koncert št. 4 (Beethoven)|Koncert za klavir št. 4 v G-duru]], 1. stavek|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven concerto4 2.ogg|title=Koncert za klavir št. 4, stavka 2 in 3|description=Koncert za klavir št. 4 v G-duru, stavek 2 in 3|format=[[Ogg]]}}
'''<span style="font-size:130 %"> Komorna glasba </span>'''
{{poslušanja predmet|filename=Komm' o Hoffnung.ogg|title=Komm' o Hoffnung|description=Arija Komm' o Hoffnung iz [[Fidelio|Fidelia]], izvaja Alice Guszalewicz|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=|title=Opus 30, št. 1|description=Sonata za violino št. 6 v A-duru|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=|title=Opus 30, št. 2|description=Sonata za violino št. 7 v C-molu|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=|title=Opus 30, št. 3|description=Sonata za violino št. 8 v G-duru|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven - opus47-1 01.ogg|title=Opus 47, stavek 2|description=[[Sonata za violino št. 9 (Beethoven)|Sonata za violino št. 9 v A-duru, »Kreutzer«, 1. stavek]]|format=[[Ogg]]}}
{{multi-listen item|filename=Beethoven - opus47-2 02.ogg|title=Opus 47, stavek 2|description=Sonata za violino št. 9 v A-duru »Kreutzer«, 2. stavek|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven - opus47-3 03.ogg|title=Opus 47, stavek 3|description=Sonata za violino št. 9 v A-duru »Kreutzer«, 3. stavek|format=[[Ogg]]}}
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven Hess38.ogg|title=Fuga v B-molu, prirejena za strunski kvintet|description=Iz [[Dobro uglašeni klavir|Dobro uglašenega klavirja]] (prva knjiga) [[Johann Sebastian Bach|Johanna Sebastiana Bacha]], Hess 38|format=[[Ogg]]}}
'''<span style="font-size:130 %"> Drugo </span>'''
{{poslušanja predmet|filename=Beethoven - Rondino in Eb for Wind Octet.ogg|title=Rondino v Es za pihalni oktet|description=|format=[[Ogg]]}}
</div></ul>
<li>
:''Težave s predvajanjem datotek? Glej [[{{SITENAME}}:Pomoč za predstavnostne vsebine|pomoč za predstavnostne gradive]].''
:''[[:commons:Glavna stran|Wikimedijina Zbirka]] ponuja še več predstavnostnega gradiva o '''[[:commons:Ludwig van Beethoven|Ludwigu van Beethovnu]]'''.
</li></div>
== Viri in opombe ==
{{opombe}}
* Veliki skladatelji, DZS, 1995, ISBN 86-341-1454-6
== Zunanje povezave ==
{{Commons|Ludwig van Beethoven}}
{{wikiquote|Ludwig van Beethoven}}
{{lifetime|1770|1827|Beethoven, Ludwig van}}
[[Kategorija:Klasicistični skladatelji]]
[[Kategorija:Romantični skladatelji]]
Vrstica 9 ⟶ 114:
[[Kategorija:Nemški rimokatoličani]]
[[Kategorija:Pokopani na Zentralfriedhof, Dunaj]]
{{Link FA|ceb}}
{{Link FA|eo}}
{{Link FA|es}}
{{Link FA|it}}
{{Link FA|zh}}
{{Link FA|mt}}
| |||