'''SrednjesavinjskoZahodnoštajerskosko narečje''' ali tudi Srednjesavinjsko narečje (<ref name = "Smole">Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." ''Enciklopedija Slovenije'' vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.</ref> ''srednjazahodna savinjščinaŠtajerščina''<ref>Logar, Tine. 1962. "Današnje stanje in naloge slovenske dialektologije." ''Jezik in slovstvo'' 8(1/2): 1–6, p. 4.</ref>) je narečje [[slovenski jezik|slovenščine]], ki spada v [[štajerska narečna skupina|štajersko narečno skupino]]. Govori se v osrednji [[SavinjskaŠaleška dolina|SavinjskiŠaleški dolini]] in v [[Celjska kotlina|Celjski kotlini]], v porečjih [[Bolska|Bolske]], [[Paka|Pake]] in [[Hudinja|Hudinje]], vzhodno od [[zgornjesavinjsko narečje|zgornjesavinjskega narečja]] , zahodno od [[srednještajersko narečje|srednještajerskega narečja]], južno od [[koroška narečna skupina|koroškega]] [[mežiško narečje|mežiškega narečja]] in [[južnopohorsko narečje|južnopohorskega narečja]] in severno od [[vzhodnogorenjsko narečje|vzhodnogorenjskega narečja]]. Najpomembnejša naselja na območju srednjesavinjskega narečja so [[Celje]], [[Velenje]], [[Šoštanj]], [[Vojnik]], [[Frankolovo]], [[Topolšica]], [[Trojane]], [[Vransko]], [[Žalec]].<ref name="Toporisic">Toporišič, Jože. 1992. ''Enciklopedija slovenskega jezika''. Ljubljana: Cankarjeva založba, p. 303.</ref>
