Eifflov stolp: Razlika med redakcijama

|building_type = ObservationOpazovalni towerstolp,<br />[[Radioradijski broadcasting]] towerstolp

|antenna_spire = 324,00 m

|top_floor = 273,00 m

'''Eifflov stolp''' (franc. {{jezik-fr|La Tour Eiffel}}) je železniželezen [[stolp]], zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki [[Sena|Seni]] v [[Pariz]]u. Lahko ga pojmujemo tudi kot simbol industrijske dobe, drzno demonstracijo višin, ki jih je dosegel človek z znanjem in inženirsko veščino poznega [[19. stoletje|19. stoletja]]. Je najvišja zgradba v Parizu in eden od najbolj znanih svetovnih simbolov.

Leta [[1889]] je bila v Parizu [[Svetovna razstava]], ki je obeleževala stoletje [[Francoska revolucija|Francoske revolucije]]. To so bila leta [[industrijska revolucija|industrijske revolucije]], leta napredka in znanstvenih odkritij.

Francoski minister za trgovino in industrijo Edouard Lockroy je v letuleta 1886 razpisal natečaj za 1000 [[Čevelj (dolžinska mera)|čevljev]] (300 m) visok stolp. Na natečaju je zmagal predlog iz ateljeja [[Gustave Eiffel|Alexandra Gustava Eiffla]].

Za to priložnost so v biroju [[Gustave Eiffel|Gustava Eiffla]] naredili načrte za [[kovina|kovinski]] [[stolp]]. Prvi predlog je junija 1884 izdelal švicarski inženir [[Maurice Koechlin]], jeseni istega leta je projekt Stephen Sauvestre izboljšal, nakar so ga še dve leti nadgrajevali, med drugimi je sodeloval tudi [[Emile Noguier]]. Glavni in odgovorni projektant je bil Gustave Eiffel. Z izkopom za temelje so začeli 28. januarja 1887, gradili pa so ga od 26. marca [[1887]] do 31. marca [[1889]], ko je bil predstavljen javnosti, otvoritev za obiskovalce pa je bila 6. maja 1889.

ZnanjePri načrtovanju stolpa so uporabili znanje, ki so si ga pridobili pri gradnji velikih mostov in viaduktov so uporabili pri načrtovanju stolpa. Posebna pozornost je bila namenjena vetrovnim razmeram, manj potresni[[potres]]ni varnosti, saj Pariz ne leži na potresno nevarnem območju. Načrti so velikosti 53,74 cm, 34 slik (od I do XXXIV) je za načrt stolpa in še 17 (od XXXV do XLII) za prenovo leta 1900.

Kot konstrukcija je Eifflov stolp jekleni skelet, bolj natančno -natančneje, osnovna kovina je prečiščeno ž elezo (angl.: ''puddle iron'')železo - to je konstrukcijsko [[jeklo]], pridobljeno v peči pudlovki. S kovanjem in valjanjem so tako pridobili potrebne konstrukcijske elemente. Končno obliko stolpa so določili na osnovi poskusov na maketah v [[aerodinamika|aerodinamičnem]] laboratoriju. Oblika stolpa je prilagojena zračnim tokovom in nosilnosti tal.

Eifflov stolp je konstrukcijsko sestavljen iz dveh delov: iz štirih podpornikov, ki se [[Asimptota|asimptotično]] približujejo (prvi del), kiin jih 57,63 metrovmetra nad zemljo povezuje prva etaža ter se nad drugo etažo 115,73 metrovmetra visoko združijo v štiri stebre (drugi del), te pa povezuje še tretja etaža na višini 276,13 metrovmetra. Tik pod vrhom je stolpič z balkonom premera 1,6 metra. Najtežji del je bila povezava štirih temeljev, ki so kar 80 metrov narazen in nad njimi 50 m visoke opornike, ki so se morali zaključiti zelo natančno, da so jih lahko povezali. Pri tedanji tehniki merjenja to ni bilo enostavno. Štirje loki, ki povezujejo podporne stebre pod prvim nadstropjem, nimajo [[statika|statične]] funkcije. Povezovalni obroč prvega nadstropja je na vsaki izmed štirih strani sestavljen iz šestnajstih 7 m dolgih nosilcev. Tla prvega nadstropja sestavljajo nosilci z največjim razponom 38 m. Povezovalni obroč drugega nadstropja je podoben, le da so nosilci dolgi le 4,9 m, tla pa nosilci z največ 12,5 m razpona. Konstrukcijo so polno kovičili, zavetrovanje pa integrirali v konstrukcijo.

Stolp je bil zgrajen iz 18.038 kovinskih delov s težo 7.300 [[tona|ton]] ter spojen sz dva in pol milijona zakovicami, skupna teža znaša 10.000 t. Kljub temu je stolp obremenjevalobremenjuje podlago le s podobnim [[tlak|pritiskom]], kot obremenjuje stol sedeči človek.

V prvem nadstropju je bila v projektu francoska restavracija, ki je prikazana s pogledom z jugovzhodne strani. Na vseh štirih straneh so napisana imena dvainsedemdesetih francoskih naravoslovcev in tehnikov. 32 okrašenih paviljonov ob robu so kasneje odstranili in namesto njih postavili nadstreške. Drugo nadstropje je bilo namenjeno za razgledno ploščad. Na zaključku stolpa je stolpič z dekorativno [[kupola|kupolo]].

Eifflov stolp so leta 1937 prenovili in odstranili strešno dekoracijo nad paviljoni v prvem nadstropju. Z oddajniki so stolp povišali za dvajset metrov, tako, da današnja višina stolpa znaša 324 metrov. Razgledni stolp je bil vedno tudi uporaben in ne le turistična znamenitost Pariza. Od vsega začetka so ga uporabljali [[meteorologija|meteorologi]] in [[astronomija|astronomi]], na njem so bili postavljeni telegrafski[[telegraf]]ski in kasneje [[radio|radijski]] in TV oddajniki-[[oddajnik]]i.

Do leta [[2005]] so ga že šestkrat prebarvali, saj jeklena konstrukcija zahteva nenehno vzdrževanje.

=== Dvigala, zbiralniki in kanalizacija: ===

V podpornikih so skriti štirje vhodi, v vsakem so [[dvigalo|dvigala]], ki obiskovalce peljejo v prvo etažo. Iz te peljeta dve dvigali in dvoje stopnišč v drugo etažo in iz te v tretjo etažo prav tako dve dvigali in dvoje stopnišč. Stopnic v vzhodnem podpornem stebru - stolpu od tal do tretjega nadstropja je 1665. Dvigala lahko prepeljejo 2350 potnikov v eni uri, vzpon na vrh stolpa traja sedem minut.

Pomembna je tudi osvetljava, ki trenutno poudarja njegovo notranjo zgradbo (zadnjih 13 let). ZgrajenNa jeleto izga dvehobišče delov:več osnovekot intri konicemilijone ljudi.

* [{{official|http://www.tour-eiffel.fr/ Uradna spletna stran]}}