Simon Bolivar: Razlika med redakcijama

dodanih 13 zlogov ,  pred 6 leti
historical maps
(historical maps)
V času njegove vrnitve je bila Španija Napoleonova zaveznica. Francisco de Miranda je le leto prej (1806) z [[Velika Britanija|britansko]] podporo poskušal izvesti invazijo, vendar mu ni uspelo. Ko pa je Napoleon Španijo zasedel (1808) in odstavil kralja [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinanda VII.]], mnogi Venezuleci niso več videli razloga za zvestobo evropskim oblastnikom. 1810 so pregnali španskega guvernerja, Bolivarja pa poslali v [[London]] iskati podporo. Vojaške podpore ni našel, je pa srečal in pripeljal nazaj prej omenjenega de Mirando, da bi vodil upornike.
 
[[File:Mapa Grande ColombiaVenezuela, (1819-1824)N.svg Granada y Quito, 1821.jpg|thumb|300px|Upravna delitev Velike Kolumbije leta 1820]]
Leta 1811 je nacionalni kongres razglasil neodvisost Venezuele (prva Venezuelska republika), to je bila prva španska kolonija, ki je razglasila neodvisnost. Španija je po nemirih in vojaških akcijah prevzela nadzor že naslednje leto, predvsem zaradi močnega potresa (7,7 po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterju]]), ki so ga razlagali kot božjo kazen zaradi upora proti kroni<ref>[http://web.archive.org/web/20060820151845/http://www.fpolar.org.ve/Encarte/fasciculo7/fasc0709.html Nacimiento de una nación; Terremoto de 1812]
</ref>, in prehitre vdaje de Mirande, zaradi česar so ga republikanci predali Špancem.<ref>Masur (1969), 98-102</ref><ref>Lynch, Bolívar: A Life, 60-63</ref>
32

urejanj