Tribuna (časopis): Razlika med redakcijama

Tribuna na pragu osemdesetih z vso močjo nadgrajuje diskurz, ki ga je vzpostavljala vse tja od sredine šestdesetih let dalje. Do leta 1984 je ena izmed glavnih značilnosti časopisa ravno uporaba znanstvenega in poljudnoznanstvenega uvida, ki se v prvi vrsti poslužuje pojmov iz malhe marksističnega konceptualnega aparata. Tribuna namreč vzpostavi vrsto pomembnih družboslovnih analiz aktualnega stanja tako na lokalni kot globalni ravni – npr. izčrpne analize ob gibanju solidarnost na Poljskem – ki skušajo vzpostavljati kontrapunkt uradnim političnim in medijskim tolmačenjem družbene stvarnosti. Mednarodno dogajanje v tem obdobju v izrazito teoretskih traktatih premeri [[Milan Balažic]]. Dasiravno je ena izmed poglavitnih tematik, ki jih v tem času naslavljajo predvsem teoretsko, vprašanje razrednega boja – in za takratno oblast nevščečno dejstvo, da se slednji bije tudi v socialističnih državah – pa se v tem obdobju kot sila pomembne tematike pojavljajo tudi problem energetike in ekologije, pomen znanosti za družbo, proti sredini osemdesetih pa tudi že vzhajajoči nacionalizem znotraj Jugoslavije.