Presnova: razlika med redakcijama

dodanih 2.163 zlogov ,  pred 7 leti
brez povzetka urejanja
[[Kategorija:Fiziologija]]
([[grščina|grško]] pojdi v kurac)
[[Kategorija:Celična biologija]]
[[Kategorija:Presnova|*]]
 
'''Prebava''' pomeni mehanski in kemični proces pretvorbe zaužite hrane v manjše molekule, ki se v prebavilih lahko absorbirajo. S pomočjo prebave se zaužita hrana spremeni v obliko, ki omogoča organizmu pridobitev energije in sestavin za katabolične procese.
*
* [[Metabolizem maščobnih kislin]]
* [[Metabolizem beljakovin]]
* [[Metabolizem nukleinskih kislin]]
 
Ločimo:
== Katabolne poti ==
* '''znotrajcelično prebavo''', ki poteka v prebavni vakuoli celice in
* '''zunajcelično prebavo''', ki poteka izven celice, zlasti v svetlini prebavil.
 
== Prebava pri človeku[uredi | uredi kodo] ==
* [[Celično dihanje]] - zajema metabolne poti, pri katerih nastaja energija v obliki molekul, kot sta [[adenozin trifosfat|ATP]] ali [[NADPH]]:
Človeška prebavila:
** [[Katabolizem ogljikovih hidratov]]
1=Požiralnik, 2=Želodec, 3=Dvanajstnik, 4=Tanko črevo, 5=Slepo črevo, 6=Slepič, 7=Debelo črevo, 8=Danka, 9=Zadnjik
*** [[Glikogenoliza]] (pretvorba glikogena v glukozo).
*** [[Glikoliza]] (pretvorba glukoze v piruvat).
*** [[Pentozafosfatna pot]] (pri tem nastaja NADPH).
** [[Katabolizem beljakovin]] (razgradnja beljakovin do aminokislin):
* [[Aerobno dihanje]] (v prisotnosti kisika):
** [[Dihalna veriga]]
** [[Oksidativna fosforilacija]]
* [[Anaerobno dihanje]]:
** [[Corijev ciklus]]
** [[Mlečnokislinska fermentacija]]
** [[Etanolna fermentacija]]
 
== Anabolne poti ==
 
* [[Glikogeneza]]
* [[Glukoneogeneza]]
* [[Calvinov ciklus]]
* [[Fotosinteza]]:
** Svetlobna stopnja
** Temotna stopnja
 
== Glej tudi ==
* [[Homeoreza]]
 
{{biosci-stub}}
 
[[Kategorija:Fiziologija]]
[[Kategorija:Celična biologija]]
[[Kategorija:Presnova|*]]
 
V prebavilih poteka prebava na različnih odsekih na različne načine:
{{Link FA|bg}}
* Ustna votlina z žlezami slinavkami: V ustih se hrana mehansko obdela s pomočjo zob. Ob pogledu na hrano, vonjanje le-te ali le ob misel nanjo se v ustni votlini pospeši izločanje sline. Slina je pomembna za žvečenje, okušanje in požiranje hrane, hkrati pa vsebuje prebavne encime. Ptialin, amilaza v slini, začne z razgradnjo ogljikovih hidratov v posamezne molekule sladkorjev. Zaradi delovanja amilaze dobi kruh, če ga dlje časa zadržimo v ustih, sladkast okus; amilaze namreč cepijo škrob v kruhu v disaharid maltozo.
{{Link FA|ca}}
* Požiralnik: Gladko mišičje v požiralniku potiska hrano v želodec. Zaradi kontrakcije cirkularnega in longitudinalnega sloja gladke mišičnine v steni požiralnika pride do pulzirajočega gibanja, ki ga imenujemo peristaltika.
{{Link FA|en}}
* Želodec: Želodčne lastne žleze proizvajajo klorovodikovo kislino (denaturira beljakovine in uniči številne klice v hrani), sluz (ščiti želodčno steno pred klorovodikovo kislino), pepsinogen (predstopnja pepsina - encima, ki razkraja beljakovine) in intrinzični faktor(omogoča resorpcijo vitamina B12 v teščem črevesu). Kašasta, homogenizirana vsebina želodca, ki nastane pod vplivom želodčnega soka, se imenuje himus.
{{Link FA|es}}
* Tanko črevo: V tankem črevesu poteka nadaljnja prebava himusa in resorpcija hranil, ki preko dverne vene prehajajo v jetra.
{{Link FA|he}}
** Dvanajsternik: V dvanajsternik se izlivata žolč in pankreatični sok. Žolč je rumena, židka tekočina, ki vsebuje žolčne kislineoziroma njihove amide z glicinom in tavrinom, bilirubin, vodo in holesterol. Proizvaja se v jetrih, skladišči se v žolčniku, pri zaužitju hrane pa se sprosti v dvanajsternik in služi pri prebavi maščob. Žolčne kisline namreč emulgirajo maščobo v manjše maščobne kapljice, ki so tako bolj dostopne za prebavne encime. Pankreatični sok, ki nastaja v trebušni slinavki, nevtralizira kisel himus.
{{Link FA|pt}}
** Tešče in vito črevo: Tukaj se resorbira okoli 90 odstotkov žolčnih kislin, ki preko dverne dovodnice znova prehajajo v jetra in od tam v žolč.
{{link FA|zh}}
* Debelo črevo: V debelem črevesu se absorbira 80-90 % vode, ki je prisotna v hrani. Sestavine hrane, ki jih niso mogli razgraditi ne prebavni encimi ne mikroorganizmi, ki se nahajajo v debelem črevesu, se izločijo nespremenjene. Takšne sestavine pravimo, da so neprebavljive. V debelem črevesu se stolica shranjuje, kar omogoča peristaltika, ki poteka v obratno smer. Ko pride stolica v danko, se sproži defekacijski refleks.
Brezimni uporabnik