|
'''Podredje''' je zveza dveh [[stavek|stavkov]] večstavčne [[poved]]i, ki sta povezana podredno - eden stavek je neodvisen in ga imenujemo glavni (nadrejeni) stavek, drug stavek pa je odvisen od glavnega, zato ga imenujemo odvisni stavek (odvisnik). Odvisni stavek opravlja vlogo [[stavčni člen|stavčnega člena]]. Po njem se vprašamo z ustrezno vprašalnico in nadrednim stavkom (primer: ''Odšel je, ker je bilo že pozno.'' - ''Zakaj je odšel?'').
Med odvisnim in glavnim stavkom zapisujemo [[vejica|vejico]].
== Vrste odvisnikov ==
* '''Osebkov odvisnik''' - gre za odvisnik, ki opravlja funkcijo [[osebek|osebka]]. Po njem se vprašamo s vprašalnicama ''kdo'' ali ''kaj''. (Primer: ''Kdor želi'', lahko zapusti sobo.)
* '''Predmetni odvisnik''' - gre za odvisni stavek, ki je speljan iz [[predmet]]a. Po predmetnem odvisniku se vprašamo z ustrezno neimenovalniško vprašalnico (koga/česa, komu/čemu, koga/kaj, o kom/o čem, skom/s čim) in nadrejenim stavkom. (Primer: Želim si, ''da bi čim prej odšli domov''.)
* '''Krajevni odvisnik''' - gre za stavek, ki je nastal iz [[prislovno določilo kraja|prislovnega določila kraja]]. Po njem se vprašamo z ustrezno vprašalnico (''kam'', ''kje'', ''od kod'', ''do kod'', ''kod'') in nadrejenim stavkom. (Primer: Pojdi, ''kamor želiš''.)
* '''Časovni odvisnik''' - je odvisni stavek, ki je nastal iz [[prislovno določilo časa|prislovnega določila časa]]. Po njem se vprašamo z vprašalnico ''kdaj'' in glavnim stavkom. (Primer: Obišči nas, ''ko boš imel čas''.)
* '''Načinovni odvisnik''' - je odvisnik, izpeljan iz [[prislovno določilo načina|prislovnega določila načina]]. Po njem se vprašamo z vzprašalnico ''kako'' in nadrejenim stavkom (Odšel je, ''ne da bi se poslovil''.)
* '''Vzročni odvisnik''' - je odvisnik, ki je nastal iz [[prislovno določilo vzroka|prislovnega določila vzroka]]. Po njem se vprašamo z vprašalnico ''zakaj'' in nadrejenim stavkom. (Primer: Težko hodim, ''ker me boli gleženj''.)
* '''Prilastkov odvisnik''' - je odvisni stavek, ki je nastal iz [[prilastek|prilastka]]. Po prilastkovem odvisniku se vprašamo z vprašalnicami ''kateri'', ''kakšen'' ali ''čigav'' ter nadrejenim stavkom. (Primer: Sošolec, ''ki sedi ob meni'', je včeraj zbolel.)
* '''Namerni odvisnik''' - Po namernem odvisniku se vprašamo z vprašalnicami ''čemu'' ali ''s katerim namenom'' ter glavnim stavkom. (Primer: Vzkliknila je, ''da bi opozorila na nevarnost''.)
* '''Pogojni odvisnik''' - Po pogojnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico ''pod katerim pogojem'' ter glavnim stavkom. (Primer: Ža sveti, ''če je električni krog sklenjen''.)
* '''Dopustni odvisnik''' - Po dopustnem odvisniku se vprašamo z vprašalnico ''kljub čemu'' ter glavnim stavkom. (Primer: ''Čeprav me je hudo bolela glava'', sem odšla v šolo.)
== Glej tudi ==
* [[priredje]]
* [[soredje]]
[[Kategorija:Skladnja]]
| 