Socialna moč: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 21:
==Posledice uporabe moči, korupcija moči==
Psihološke posledice moči je raziskoval [[Philip Zimbardo]]. Njegov najbolj znan eksperiment na o tej temi je [[Stanfordski zaporniški eksperiment|Stanfordski eksperiment]], ki je simulacija zaporniške situacije. Od tu izhaja tudi njegov znan rek: »moč kvari, absolutna moč kvari najbolj«. <ref name=Ule/>
David Kipnis <ref name=Ule/> pa je oblikoval model [[korupcija|korupcije]] v petih stopnjah. Na prvi stopnji dostop do sredstev moči poveča verjetnost, da bo moč uporabljena, saj naj bi posest moči spodbujala njeno uporabo. Na drugi stopnji nosilec zaradi pogoste rabe moči verjame, da nadzira dejanja podrejene osebe. Na tretji stopnji se spoštovanje do podrejenih zmanjšuje premosorazmerno z lastitvijo zaslug za dejanja podrejenih. Na četrti stopnji procesa se veča socialna distanca med nosilcem moči in podrejenim, zaradi zniževanja veljave podrejene osebe. Oseba na peti stopnji verjame, da je moč znak za višje vrednotenje sebe, zato dostopnost in uporaba moči navadno povečata samozaupanje močnih. Do procesa korupcije moči pride pri osebah, ki imajo moč dolgo časa, ob enem pa nimajo izdelanih [[etika|etičnih]] sistemov samokorekcije. <ref name=Ule/>
|