Prostozidarstvo: Razlika med redakcijama

[[Slika:Square compasses.svg|thumb|right|Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«.]]

 

 

Prostozidarstvo kot gibanje nima določenega stalnega načrta, ampak prilagaja način svojega delovanja trenutnim razmeram v [[svet]]u. Zaradi tega se pojavljajo različna [[tolmačenje|tolmačenja]] o opredeljenosti te [[organizacija|organizacije]], tako do [[religija|religije]], kot do drugih [[nazor]]skih vprašanj. Okoliščine, v katerih delujejo posamezne lože [[država|držav]] sveta, narekujejo odklone od globalne prostozidarske miselnosti, ki v osnovi sloni na [[subjektivnost]]i in [[misticizem|misticizmu]], zato je težko podati njeno stvarno podobo. Mehanizem prostozidarstva temelji na [[skrivnost]]ih, zato tudi [[član]]i lož, ki so večinoma organizirane tajno (z redkimi izjemami, kot so [[Združene države Amerike|ZDA]]) niso popolnoma poučeni o njihovem delovanju. Tako je nastalo mnogo različnih tolmačenj in [[legenda|legend]] o nastanku te organizacije. Uradno naj bi nastala leta [[1717]] v [[London]]u, mnogi pa postavljajo datume tudi v predcivilizacijska obdobja. V globalnem smislu ni vrhovne avtoritete, ki bi za vse lože in ob vsakem času predpisovala obvezen [[nauk]]. Sorodnosti med ložami se kažejo v interpretaciji [[simbol]]ov, ki so ključnega pomena v njihovem delovanju. Pravi cilji in nameni so poznani samo redkim izbrancem, ki zaupanih skrivnosti ne izdajajo. Zaradi takega načina delovanja se pogosto pojavljajo obsodbe javnosti, ki ji »''nevidna roka, ki povsod plete mreže''« ni pogodu. O prostozidarstvu kot [[pojav]]u, ki privlači in odbija duhove, pišejo mnogi pisci. Objektivnost tovrstne [[literatura|literature]] je večinoma vprašljiva, saj sam [[ustroj]] te organizacije preprečuje nepristranskost oziroma točnost podatkov.