Domači konj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pizda ti materna |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.212.174.70 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Stryn |
||
Vrstica 1:
{{preusmeritev6|Konj|rod s tem imenom|Equus}}
{{Taksonomka
| color = pink
| name = Domači konj
| status = DOM
| image = Posavec horse Sentrupert dec 26 2009.jpg
| image_caption = Posavski konj, slovenska avtohtona pasma
| image_width = 250px
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Perissodactyla]] (lihoprsti kopitarji)
| familia = [[Equidae]] (konji)
| genus = ''[[Equus]]'' (konj)
| species = '''''E. caballus'''''
| binomial = ''Equus caballus''
| binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758
}}
[[Slika:Pokljuka konji.JPG|thumb|250px|Konji na paši]]
'''Konj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Equus caballus''''') je precej velik [[kopitar]] in ena izmed sedmih sodobnih [[vrsta (biologija)|vrst]] [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Equus]]'', v katerega med drugim sodijo še [[osel|osli]], [[polosel|polosli]] in [[zebra|zebre]]. Samcu domačega konja pravimo '''žrebec''', samici '''kobila''', mladiču pa '''žrebe'''. '''[[Poni]]''' je po pravilih Mednarodne konjeniške zveze (''Fédération Équestre Internationale'' - FEI) konj nižji od 148 [[cm]] (višina vihra) oz. podkovan nižji od 149 cm.<ref>{{cite web| url=http://www.fei.org/sites/default/files/Annex%20XVII%20-%20Extracts%20Ponies.pdf | title=Annex XVII: Extracts from Rules for Pony Riders and Children, 9th edition |publisher=Fédération Equestre Internationale | year =2009| accessdate= 2011-06-21}}</ref>
== Uporaba konj ==
Dolgo časa je imel in ponekod še ima pomembno vlogo v [[transport]]u, bodisi kot jahalna žival ali za vleko [[kočija|kočij]] in [[poštna kočija|poštnih kočij]], [[voz]]ov, [[tramvaj]]ev in drugih prevoznih sredstev. Uporabljal se je tudi za [[oranje]]. Poleg tega je konjsko meso tudi del [[prehrana|prehrane]]. Do srede [[20. stoletje|dvajsetega stoletja]] so se konji pogosto uporabljali tudi v [[bojni konj|bojevanju]]; [[oborožene sile]] imajo še danes [[konjenica|konjeniške enote]], ki pa uporabljajo modernejša sredstva.
Konje danes uporabljamo predvsem za šport in rekreacijo. V Sloveniji je najbolj popularno [[kasaštvo]]. Najboljši slovenski kasač pa je gotovo Jasin GL, ki je dosegel kar nekaj tudi mednarodnih zmag.
Konje lahko uporabljamo tudi v medicini oz. zdravilstvu za [[terapevtsko jahanje]]. Žimo, dolgo dlako z repa, se uporablja pri izdelavi [[Godala#Godalni lok|godalnega loka]].
=== Ježa konj ===
Konji in poniji, ki so v jahalni šoli namenjeni za učence, morajo biti primerni in varni za izvajanje učnega programa. Uporaba konj mlajših od štirih let, je za namene jahalne šole nezakonita. Nekateri konji so lahko primerni za ježo že zelo mladi, nekateri pa zaradi temperamenta niso primerni za jahanje, tudi, če so starejši. Blag temperament in priljudna narava sta zelo pomembni lastnosti šolskih konj. Konje s prijaznim temperamentom se največkrat uporablja za ježo mlajših in neizkušenih jezdecev. Površini, namenjeni učenju ježe, pravimo jahališče ali maneža. Za vrhnjo plast v maneži se uporablja pesek ali blato, lahko pa tudi žaganje.
=== Športi ===
Najbolj razširjeni športi s konji so zagotovo [[dirka|dirke]], v [[Slovenija|Sloveniji]] je razvito tudi kasaštvo. [[Olimpijski športi|Olimpijske]] konjeniške discipline so dresura, preskakovanje zaprek in tridnevna disciplina (dresura, kros (''cross-country'') in preskakovanje ovir). Vse olimpijske discipline potekejo posamezno in ekipno, moški in ženske tekmujejo v isti kategoriji.<ref>[http://www.olympic.si/index.php?id=965 Olimpijski športi - konjeništvo]</ref>
Drugi znani športi s konji so še na primer rodeo, polo in zgodovinsko tudi lov na lisice (prepovedan v [[Anglija|Angliji]] od 2004).
== Udomačitev konja ==
Konja so udomačili v Aziji ~4000 let pred našim štetjem. Ugotovljena je bila velika variabilnost haplotipov [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]] pri kobilah in samo en haplotip [[kromosom Y|kromosoma Y]] pri žrebcih. Ker se mtDNK deduje samo po maternalni liniji, kromosom Y pa po paternalni, se sklepa, da so ljudje v udomačevanje vključili večje število kobil kot žrebcev.<ref>{{cite journal |url=http://www.nature.com/ng/journal/v36/n4/full/ng1326.html |authors=Lindgren G, Backstrom N, Swinburne J, Hellborg L, Einarsson A, Sandberg K, Cothran G, Vila C, Binns M, Ellegren H |title="Limited number of patrilines in horse domestication" |journal=Nature Genetics |year=2004 |volume=36(4) |pages=335-336}}</ref>
=== Divji konji ===
Edina prava divja vrsta konja so mongolski divji konji ali konji przewalskega ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''[[Equus przewalskii]]'''''), v [[Evropa|Evropi]] je divji konj ali [[tarpan]] izumrl leta 1918 ali 1919. Današnja pasma ''tarpan'' je posledica selekcije udomačenega konja, pri kateri se poskuša dobiti izumrlemu čim bolj podoben videz.
Udomačeni konji se lahko tudi vrnejo v divjino, vendar v tem primeru ne gre za prave divje konje ampak bi bil pravilnejši izraz ''podivjani konji''. Najbolj znan primer je [[mustang]].
== Presnova ==
Konji so rastlinojede živali, vendar niso prežvekovalci, tako kot [[domače govedo|govedo]] in [[drobnica]], čeprav imajo podobno prehrano. Imajo enodelen [[želodec]] in glede na velikost relativno dolga [[črevo|čreva]]. Pri prebavi [[celuloza|celuloze]] jim pomaga mikrobna flora tankega črevesja. Hrane ne morejo izbljuvati, prebavne težave pogosto povzročijo [[kolike|koliko]].<ref name="Rutgers">[http://www.esc.rutgers.edu/publications/factsheets_nutrition/FS038.htm Williams, Carey A.,Ph.D., Extension Specialist. "The Basics of Equine Nutrition" ''from'' FS #038, Equine Science Center, Rutgers University, Revised: April 2004.]</ref>
== Gibanje ==
[[Slika:Muybridge race horse animated.gif|thumb|right|Galop|upright=1.4|alt=Konj v galopu]]
Osnovni načini premikanja so hod, kas in galop (od najpočasnejšega do najhitrejšega). Hod je hoja ali korakanje, pri kasu se istočasno premikata diagonalna para nog, pri galopu pa so kopita v nekem trenutku vsa dvignjena od tal (glej film). Vsi se delijo dalje, tako ločimo zbrani, delovni, srednji in pojačani kas, glede na položaj jahača pa še pri lahki kas, pri katerem jahač v zraku prestreže vsak drugi korak, in sedeči kas, pri katerem vedno obsedi.<ref>Helena Plahuta [http://nl.ijs.si/et/teach/ung/plahuta/CD/konji-termini.html Glosarček izrazov konjeniške terminologije]</ref>
== Pasme ==
[[Slika:Rock-mountain-horse-head.jpg|left|thumb|250px|Srebrna griva (''Rocky mountain'' pasma)]]
Kot pri mnogih udomačenih živalih, se pasme razlikujejo tako glede na uporabo kot po videzu. Številne barvne različice določajo različni [[gen]]i, ki so vpleteni v sintezo in transport [[melanin]]a. Isto barvo lahko povzroča več genov, gen [[Lipicanec#Barva lipicancev|STX17 povzroča sivenje]] praviloma črnih lipicancev, gen PMEL17, ki kodira transmembranski melanosomalni [[protein]] pa povzroča sivo ali srebrno barvo dolgih dlak grive in repa pri islandskem konju in nekaterih drugih pasmah.<ref>{{cite journal |url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1617113/ |title=A missense mutation in PMEL17 is associated with the Silver coat color in the horse |authors=Brunberg E, Andersson L, Cothran G, Sandberg K, Mikko S, Lindgren G |journal=BMC Genetics |year=2006 |volume=7 |page=46}}</ref>
=== Slovenske pasme ===
Avtohtone slovenske pasme konj so [[lipicanec]], posavski konj in slovenski hladnokrvni konj. Status tradicionalne pasme, torej tujerodne pasme, ki se je prilagodila na podnebne in druge pogoje v Sloveniji, pa ima ljutomerski kasač. Vzreja kasačev sega v leto 1884, pasma je nastala iz domačih konj in žrebcev ameriškega porekla.<ref>{{cite journal |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/Publikacije-zootehnika/LokalnePasme.pdf |title=Seznam in opis slovenskih lokalnih pasem (avtohtone, tradicionalne) domačih živali ter število plemenic. |authors=Andrej Šalehar, Marko Čepon, Metka Žan, Drago Kompan, Antonija Holcman, Franc Habe, Dušan Terčič |year=2003}}</ref>
=== Druge pasme ===
Nekatere bolj znane pasme konj so [[arabski konj|arabci]], haflingerji in islandski konji.
== Viri ==
{{opombe}}
== Glej tudi ==
* [[evolucija konja]]
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|konj|Konj}}
{{Zbirka|Equus caballus|Konj}}
* [http://www.konji.com/ Konji.com] - slovenski konjeniški portal
* [http://www.konj-zveza.si/ Konjeniška zveza Slovenije]
[[Kategorija:Živina]]
[[Kategorija:Kopenski transport]]
[[Kategorija:Konji|*]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{Link FA|hr}}
| |||