Prežihov Voranc: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.68.232 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Mathonius |
||
Vrstica 1:
{{bioslika|islike=Prežihov Voranc 1930s.jpg}}
'''Lovro Kuhar''', bolj znan pod psevdonimom '''Prežihov Voranc''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[politik]], * [[10. avgust]] [[1893]], [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgora]], † [[18. februar]] [[1950]], [[Maribor]].
== ==▼
== Življenje ==
Prežihov Voranc se je rodil v [[Podgora, Ravne na Koroškem|Podgori pri Kotljah]], kjer je tudi končal [[osnovna šola|osnovno šolo]]. Ob materinih pripovedih se je oblikoval Vorančev [[pripoved]]niški dar. Ker mu oče ni dovolil, da se vpiše v [[gimnazija|gimnazijo]], se je začel izobraževati sam. Leta 1919 se je zaposlil kot [[delavec]], nato kot [[uradnik]] v [[jeklarna|jeklarni]] na [[Ravne na Koroškem|Ravnah]]. Ker je aktivno deloval v ilegalni [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] je moral leta 1930 v [[emigracija|emigracijo]], živel je na [[Dunaj]]u, v [[Pariz]]u in [[Moskva|Moskvi]]. Kot agent [[kominterna|kominterne]] je potoval po [[Evropa|Evropi]], zaradi komunistične dejavnosti je bil tudi večkrat zaprt. Sčasoma je postal eden vodilnih mož KPJ. Po sporu z [[Josip Broz Tito|Josipom Brozom Titom]], se je leta 1939 ilegalno vrnil v Slovenijo in skrivaj bival v [[Ljubljana|ljubljanski]] okolici. Do aprila 1941, začetka [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]], se je umaknil iz politike in se posvetil pisanju.
[[Slika:Prežihov Voranc na policiji.jpg|thumb|right|200px|Slike iz italijanskega policijskega zapora (1943)]]
Po ustanovitvi [[Osvobodilna fronta|OF]] se je ponovno aktiviral v partijskih organih in v različnih komisijah OF. V začetku leta 1943 so ga aretirali pripadniki [[Prostovoljna protikomunistična milica|MVAC]] in ga predali [[Italijani|Italijanom]]. Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpeljali v zapor v [[Begunje]] in nato na nadaljnja zasliševanja na sedež [[gestapo|gestapa]] v [[Berlin]]. Nemci so mu med zasliševanji ponudili predsedniško mesto slovenske marionetne države, ki bi jo poleg [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]] in [[Primorska|Primorske]] sestavljali tudi [[Gorenjska]] in [[Štajerska]], a je ponudbo odklonil. Nato so ga poslali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Sachsenhausen]] in januarja 1945 v [[Mauthausen]], od koder se je po vojni vrnil v domači kraj.
Njegov brat [[Alojzij Kuhar]] je bil katoliški [[duhovnik]] in eden vodilnih politikov [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]].
Po Prežihu nosijo danes imena šole na [[Jesenice|Jesenicah]], v [[Srednja Bistrica|Srednji Bistrici]], v [[Ljubljana|Ljubljani]], v [[Dolina pri Trstu|Dolini pri Trstu]], v [[Doberdob]]u, v [[Maribor]]u ter na [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]]. Tam je bila ustanovljena tudi prva bralna značka – [[Prežihova bralna značka]], ki so ji potem sledile še druge. [[Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika|Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika]] je Prežihova spominska soba. Tam so zbrane vse njegove knjige in prevodi njegovih del v tuje jezike. V njej so shranjeni tudi rokopisi nekaterih njegovih povesti in romanov. Po njem se imenuje tudi [[Knjižnica Prežihov Voranc]] ([[Četrtna skupnost Rudnik|Ljubljana - Vič]]).
▲== Delo ==
Spada v obdobje [[socialni realizem|socialnega realizma]] na Slovenskem, ki je trajal od leta 1930 do leta 1941. Socialni realizem pa spada v obdobje [[književnost 20. stoletja]]. V to obdobje ga uvrščamo zaradi prevladujočih tem kmečkega človeka, proletariata, opisa usode malih ljudi. Dela Prežihovega Voranca so zajeta v učno snov srednjih šol, kjer obravnavanjo novelo ''[[Samorastniki]]'' in ''[[Boj na požiralniku]]'', v osnovni šoli pa so v učno snov zajete ''[[Ajdovo strnišče]], [[Potolčeni kramoh]], [[Prvo pismo]], [[Solzice]]'' in odlomek iz romana ''[[Doberdob]]''. Pisal pa je tudi za [[radio Kričač]] in sodeloval pri uredništvu [[slovenskega zbornika]].
| |||