Ribnik: Razlika med redakcijama

Kotanje, kot so [[Luža|luže]], ribniki in jezera, so odrezani od vodotokov, kot so [[Studenec|studenci]], [[potok]]i in [[Reka|reke]]. Razlikujejo se po hitrosti pretoka vode. Medtem ko tok v potoku lahko opazimo, voda v ribniku ustvarja gibanje na podlagi razlik v [[Temperatura|temperaturi]] vode in vetrovnih razmer. Te značilnosti razlikujejo ribnik od tolmuna in morske kotanje.

 

 

 

Razlika med ribnikom in jezerom ni točno definirana. Raziskovalci in [[Limnologija|limnologi]] so predlagali formalno definicijo za ribnik in sicer, da je ribnik kotanja z vodo, kjer [[svetloba]] prodre do dna kotanje, da so v dno kotanje ukoreninjene rastline in da so to skalne kotanje na [[obala|obali]], kjer voda ni podvržena [[Plimovanje|plimovanju]]. Vsaka od teh definicij pa naleti na odpor ali neodobravanje, saj je značilnosti definicij težko meriti ali preveriti. Zato so nekatere organizacije in raziskovalci mnenja, da je opredelitev ribnika in jezera odvisna le od velikosti.<ref name="Biggs J. 2005">Biggs J., Williams P., Whitfield M., Nicolet P. and Weatherby, A. (2005). 15 years of pond assessment in Britain: results and lessons learned from the work of Pond Conservation. Aquatic Conservation: Marine and Freshwater Ecosystems 15: 693-714.</ref>

 

Tudi organizacije in raziskovalci, ki ločujejo jezera od ribnikov po velikosti, menijo, da ni točno določenega standarda, ki bi določal največjo velikost ribnika. [[Ramsarska konvencija]] za mokrišča določa zgornjo mero za ribnik na 8 [[hektar]]ov,<ref>http://www.ramsar.org/ris/key_ris_e.htm</ref> vendar biologi niso enotni. Raziskovalci pri britanski dobrodelni organizaciji za ohranjanje ribnikov so definirali ribnik kot umetno ali naravno vodno telo, ki ima površino od 1 m² do 20.000 m² in v katerem se voda zadrži vsaj štiri mesece v letu.<ref name="Biggs J. 2005"/> Drugi evropski biologi so določili zgornjo mero velikosti ribnika na pet hektarov.<ref>Céréghino, R., J. Biggs, B. Oertli, and S. Declerck. 2008. The ecology of European ponds: Defining the characteristics of a neglected freshwater habitat. Hydrobiologia 597: 1-6.</ref>

Ribnik nastane kot posledica delovanja različnih naravnih dejavnikov in zaradi posega [[človek]]a v naravo. Vsako vdolbina (jama) v tleh, ki zbira in ohranja zadostno količino vode, lahko poimenujemo ribnik. Te vdolbine pa lahko nastanejo kot posledica delovanja različnih geoloških in [[ekološki dejavnik|ekoloških dejavnikov]].