Ruska pravoslavna cerkev: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popr. |
dodajanje |
||
Vrstica 1:
[[Slika:OrthodoxCross(black,contoured).svg|thumb|200|right|Pravoslavni križ. Redno ga uporablja ruska pravoslavna cerkev, pretežno tudi [[Srbska pravoslavna cerkev]].]]
'''Rúska pravoslávna cérkev''' ('''RPC''') ali tudi '''Moskóvski patriarhát''' je največja [[Krščanska vera|krščanska]] cerkev vzhodnega pravoslavja z [[nicejsko-carigrajska veroizpoved|nicejsko-carigrajska veroizpovedjo]]. Je ena izmed 15 [[Avtokefalnost|avtokefalnih]] cerkva, ki so združene v skupnost [[Pravoslavna cerkev|pravoslavnih cerkva]] in se med sabo popolnoma priznavajo ([[polno občestvo]]). Po dogovoru med temi pravoslavnimi cerkvami je RPC krajevna cerkev na celotnem območju nekdanje [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] razen [[Gruzija|Gruzije]] in [[Armenija|Armenije]], pristojna pa je tudi na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]], t.j. ima polno pristojnost nad verniki in [[cerkvena hierarhija|cerkveno hierarhijo]] na tem območju. V sami [[Rusija|Rusiji]] delujejo tudi pravoslavne skupnosti, ki niso povezane z RPC (zlasti različne [[Staroobredje|staroobredne]] skupnosti), sicer pa pristojnost RPC zavračajo tudi krajevne pravoslavne cerkve v [[Estonija|Estoniji]], na Kitajskem, v [[Moldavija|Moldaviji]] in v [[Ukrajina|Ukrajini]].
==Zgodovina RPC===
Prvi staroruski vladar, ki je prevzel krščanstvo je bila [[Olga (kijevska kneginja)|kijevska kneginja Olga]], ki je bila [[Regent|regentinja]] ob mladoletnem sinu Vladimiru. Ta je kot
[[Kijevska Rusija|Kijevski]] knez [[Vladimir Svjatoslavič]] [[988|leta 988]] proglasil krščanstvo po [[Bizanc|bizantinskem]] obredu za državno vero. Tega leta je [[Carigrad|Carigrajski]] ([[Konstantinopel|konstantinopelski]]) [[patriarh]] [[Nikolaj II]] postavil Mihajla za prvega [[Metropolit|metropolita]] novoustanovljene Kijevske metropolije carigrajskega patriarhata. Kijevska metropolija se je zaradi [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolskih vpadov]] preselila najprej v [[Vladimir]] (leta 1299), kasneje pa v Moskvo (leta 1325).
Avtokefalnost RPC štejemo od leta 1448, ko je škofovski sosvet v [[Moskva|Moskvi]] proglasil [[rjazan|rjazanskega]] [[škof|škofa]] Jona za moskovskega metropolita brez posvetovanja s Carigradom.
==Pomen pravoslavja za ohranitev državnosti==
Ruska pravoslavna cerkev je bila zelo pomembna za ohranitev ruske državnosti. Tuji oblastniki, najprej [[Mongoli]], nato [[Tatari]] ([[Zlata horda]]) so bili tolerantni do pravoslavne vere in je bila celo oproščena dajatev. V času tuje prevlade je [[Sergej Radoneški|sv. Sergej Radoneški]] ustanovil moški [[samostan]] [[Sergejevska lavra sv. Trojice|Svete Trojice - Sergejevska lavra]] blizu Moskve, leta 1337 (po drugih virih leta 1342). Ta samostan je postal središče živahne kulturne in duhovne dejavnosti, med drugim je tam deloval [[Ikona|ikonopisec]] [[Andrej Rubljov]]. Po vzoru Sergejevske lavre so nasledniki sv. Sergeja ustanovili na stotine samostanov in s tem širili območje vpliva pravoslavja.
==RPC pod prvimi carji==
V času carja [[Ivan III. Vasiljevič|Ivana III. Vasiljeviča]] (Velikega) so pričeli razvijati stališče, da je po padcu
RPC je v tradiciji vzhodne krščanske cerkve težila k tesni povezanosti s posvetno oblastjo. Težili so k nekaki delitvi oblasti, niso pa zašli v neposredno izvajanje posvetne oblasti, kot je bilo včasih v zahodnem krščanstvu ([[papeška država]], [[knezoškof|knezoškofi]]). Le izjemoma je prišlo do odkritega nasprotovanja. [[Ivan Grozni]] kritike ni prenesel in je dosegel, da so moskovskemu metropolitu Filipu II odvzeli posvetitev, nato so ga pa umorili. Metropolita Filipa so kasneje proglasili za svetnika in mučenika cerkve.
==Nikonijanski razkol==
▲V času carja [[Ivan III. Vasiljevič|Ivana III. Vasiljeviča]] (Velikega) so pričeli razvijati stališče, da je po padcu [[Bizanc|Bizanca]] Moskva središče krščanstva in s tem [[Tretji Rim]].
| |||