Špelca Čopič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 4:
Rojena je bila na vzhodnem obrobju Slovenije, v kraju, kjer je bil doma slovničar Pleteršnik. Njen oče je bil tam učitelj; podobno usodo so doživljali številni zavedni slovenski učitelji, ki so jih italijanski nacionalisti po prvi svetovni vojni izgnali s Primorske.
Po končani srednji šoli je študirala je na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] (1942-1945) in na Inštitutu za umetnost in arheologijo v [[Pariz]]u (1945-1948). V Ljubljani so jo učili trije stebri ljubljanske šole: Cankar, Mole in Stele, ob njih Ložar in drugi. Po nadaljevanju študija v Franciji je bila med prvimi umetnostnimi zgodovinarji, ki so v dunajsko šolane kroge umetnostne zgodovine in likovne kritike vnesli francoski esprit. Dodala je širino poznavalca zbirk v Franciji in življenja ter sodobnega ustvarjanja umetnikov v francoski prestolnici. To znanje je prenašala predvsem bodočim slikarjem in kiparjem. Med leti 1950-1955 je bila [[kustos|kustosinja]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije Slovenije]] v Ljubljani, nato več desetletij profesorica na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]]. Tam je bila od 1978 [[redni profesor|redna profesorica]] za umetnostno zgodovino. V zgodnjem obdobju se je posvečala [[slikarstvo|slikarstvu]] [[19. stoletje|19. stoletja]], potem je prešla na študij modernega in sodobnega slikarstva; sodelovala je pri pripravi grafičnih bienalov, razstavah ilustracij in posameznih sodobnih slikarjev in kiparjev. Pripravila je obširen knjižni pregled slovenskega slikarstva, ki je nadgradil in dopolnil Steletovo in Šijančevo pisanje. Dolga leta je raziskovala
Kolegi so ji kot prvi podelili prestižno nagrado Izidorja Cankarja za njeno življenjsko delo. Bila je častna članica slovenskega umetnostnozgodovinskega društva, ki mu je v osemdesetih letih tudi predsedovala. Bila je spoštovana dama, ki so ji sodelavci, učenci in sledilci posvetili poseben spominski zbornik (Zbornik za Špelco Čopič, posebna publikacija Zbornika za umetnostno zgodovino, Ljubljana, 2006).
|