Peter Božič: Razlika med redakcijama

dodanih 733 zlogov ,  pred 5 leti
brez povzetka urejanja
| name = Peter Božič
| image = Peter_bozic.jpg
| pseudonym = Voščenka
| birth_date = {{datum rojstva|1932|12|30}}
| birth_place = [[Bled|Bled]]
== Življenje ==
 
Njegov oče je bil železničar, zato se je družina večkrat selila. Mati mu je zgodaj umrla in oče se je ponovno poročil.<ref>[http://www.playboy.si/branje/intervju/zadnji-intervju-petra-bozica/ Tadej Golob: ''Zadnji intervju Petra Božiča]''. PridobljenoPlayboy, 179. 37. 20142009.]</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Novo mesto|Novem mestu]] in [[Maribor]]u. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil z družino izseljen v [[Vroclav]], kjer je nadaljeval šolanje na gimnaziji, potem pa v [[Freiburg]] pri [[Dresden|Dresdnu]], kjerin jetu februarja 1945 doživel strahotno [[Bombardiranje Dresdena|bombardiranje]] in požig mesta. Veliko dni je preživel v nemških [[Zaklonišče|zakloniščih]] in [[bunker]]jih. Ti dogodki so nanj travmatično vplivali. Po osvoboditvi je obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je sodeloval v dramski skupini in prijateljeval z avtorji ilegalnega glasila ''Iskanja'' (mdr. [[Polde Bibič]], [[Jože Pučnik]], [[Marjan Belina]]),<ref>[http://www.playboy.si/branje/intervju/zadnji-intervju-petra-bozica/ Tadej Golob: ''Zadnji intervju Petra Božiča]''. PridobljenoPlayboy, 179. 37. 20142009.]</ref> zaradi česar je bil leta 1951 obsojen zaradi protidržavnega delovanja in dobil petletno prepoved šolanja, a so kazen leto pozneje črtali.
 
V Ljubljani je naprej študiral [[gozdarstvo]], nato [[slavistika|slavistiko]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]]. Študija ni dokončal. Preživljal se je s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot laborant v [[Polje|Polju]], knjižničar na [[Jesenice|Jesenicah]] in učitelj v [[Krvava Peč|Krvavi Peči]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]]. V tem času je boemsko živel in študija ni dokončal. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik in uslužbenec pri [[Zveza kulturnih društev Slovenije|Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS)]] ter na Ministrstvu[[Ministrstvo za kulturo. ObjavljatiRepublike jeSlovenije|Ministrstvu začelza v mariborski dijaški reviji ''[[Svitkulturo]]''. Urejal je reviji ''[[Mentor (literarna revija)|Mentor]]'' in ''[[Maske (revija)|Maske]]'', sodeloval je še pri revijah t. i. [[Kritična generacija|kritične generacije]] ''[[Revija Beseda|Beseda]]'', ''[[Revija 57|Revija 57]]'' in ''[[Revija Perspektive|PerspektivahPerspektive]]'' in z ekipo [[Eksperimentalno gledališče|eksperimentalnega]] [[Gledališče Pekarna|gledališča Pekarna]]. Bil je mentor mladim avtorjem, saj je bil prepričan, da je literarno pisanje trdo delo.<ref>[http://m.delo.si/clanek/267240 Andrej Lutman: ''»Svetovalni servis« od Žige Zoisa do Petra Božiča''. Delo, 1. 10. 2013.]</ref> Do ukinitve [[Oder 57|Odra 57]] je bil najbolj radikalen dramatik svoje generacije.
 
Med osamosvajanjem Slovenije je postal politično dejaven. Bil je član [[DEMOS|DEMOS-a]], kasneje [[LDS|LDS-a]]. Vrsto let je bil ljubljanski mestni svetnik, predsednik Odbora MS MOL za kulturo in raziskovalno dejavnost, predsednik Komisije za poimenovanje ulic in naselij [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|MS MOL]], član sveta [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] idr.,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/85045/detail.html Razstava portretov''Portreti Petra Božiča]. ''. Mestna občina Ljubljana, 11. 10. 2013.]</ref> član Upravnega odbora [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NŠD NK Olimpija]] idr. Leta 2004 je soustanovil gibanje [[Forum 21]].<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html ''Ustanovili Forum 21''. Pridobljeno24ur.com, 171. 34. 20142004.]</ref>
 
Leta 2009 je veliko prahu v javnosti dvignila njegova pobuda po ponovnem imenovanju [[Titova cesta, Ljubljana|ceste v Ljubljani]] po nekdanjem predsedniku [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], [[Josip Broz – Tito|Titu]]. Znan je bil tudi kot član omizja Rolanje po sceni, satirične rubrike [[Mladina (revija)|Mladine]], kjer je bil imenovan Voščenka, ter stalni gost ljubljanskega [[PEN]]A.<ref>[http://www.finance.si/252343/Umrl-je-Peter-Bo%C5%BEi%C4%8D ''Umrl je Peter Božič].''Finance''. PridobljenoFinance, 1710. 37. 20142009.]</ref>
Leta 2004 je soustanovil gibanje [[Forum 21]].<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21.] Pridobljeno 17. 3. 2014</ref>
 
UmrlBil je 10.angažiran julijajavni 2009intelektualec, vprepoznaven Ljubljanipo drobni postavi, starživahnosti in vzkipljivosti. Umrl je v 77. letletu starosti v Ljubljani.<ref>(10.7.2009) [http://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-peter-bozic/207252 S. Z.: ''Umrl Peter Božič]. ''. MMC RTV-SLO''. Pridobljeno, 10. 7. 2009.]</ref>
Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja [[Titova cesta, Ljubljana|ceste v Ljubljani]] po nekdanjem predsedniku [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]], [[Josip Broz – Tito|Titu]].
 
Leta 1999 je [[Vinko Möderndorfer]] režiral kratki dokumentarni TV-film ''Človek v šipi – portret Petra Božiča''. [[Slovenski gledališki muzej]] je leta 2013 pripravil razstavo portretov Petra Božiča akademskega kiparja [[Mirsad Begić|Mirsada Begića]].
Znan je bil tudi kot član omizja Rolanje po sceni, satirične rubrike [[Mladina (revija)|Mladine]], kjer je bil imenovan Voščenka, ter stalni gost ljubljanskega [[PEN]]A.<ref>[http://www.finance.si/252343/Umrl-je-Peter-Bo%C5%BEi%C4%8D Umrl je Peter Božič].''Finance''. Pridobljeno 17. 3. 2014.</ref>
 
Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.<ref>(10.7.2009) [http://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-peter-bozic/207252 Umrl Peter Božič]. ''MMC RTV-SLO''. Pridobljeno 10. 7. 2009.</ref>
 
Leta 1999 je [[Vinko Möderndorfer]] režiral kratki dokumentarni TV-film ''Človek v šipi – portret Petra Božiča''.
 
[[Slovenski gledališki muzej]] je leta 2013 pripravil razstavo portretov Petra Božiča akademskega kiparja [[Mirsad Begić|Mirsada Begića]].
 
== Delo ==
=== Literarni začetki ===
 
Prozo je začel pisati že v gimnazijskih letih. V mariborski dijaški reviji ''Svit'' je objavil kratke pripovedi ''Vrnitev'', ''Oči so ugasnile'' in ''Bele pike''.
V reviji ''Beseda'' je objavil pripovedi ''Beli šal'', ''Človek in senca'', ''Mož v mesecu'', v ''Reviji 57'' pa pripoved ''Živali bežijo'', ki so bili ponovno objavljeni v izboru novel ''Človek in senca''. Za ta dela je značilna pravljičnost, poetičnost in liriziranost. Po prihodu v Ljubljano v šolskem letu [[1954]]/[[1955|55]] je tako kot številni drugi mladi pod vplivom povojnih filozofskih in literarnih struj [[Zahodni svet|Zahoda]] nastopil proti prenovljenemu [[realizem|realizmu]] v slovenski književnosti. Razvijal je filozofijo, ki išče smisel človeškega bivanja.
 
==== Romani ====
 
* ''[[Izven]]: Roman'', (1963) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=2183937}}
* ''[[Na robu zemlje]]: Roman'', ([[1968]]) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=2730760}}
* ''[[Jaz sem ubil Anito]]'', ([[1972]]) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID=811038}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRMENFM6/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25]
* ''[[Zemlja (roman)|Zemlja]]: Njen opis in njeno potovanje'', ([[1976]]) – absurdistično nadrealistični roman {{COBISS|ID=492574}}
* ''[[Na njeni travi]]'', ([[1976]]) – absurdistično nadrealistični roman {{COBISS|ID=136252}}
* ''[[Očeta Vincenca smrt]]'', ([[1979]]) – vojni roman {{COBISS|ID=11350273}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PZ2VUSJ/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25]
* ''[[Chubby was here]]: Zapisi iz spomina'', ([[1987]]) – spominska proza {{COBISS|ID= 22439425}}
* ''[[Zdaj, ko je nova oblast]]'', ([[1993]]) – eksistencialistični roman {{COBISS|ID= 33741312}}
 
==== Kratka proza ====
 
* ''[[Človek in senca]]'', ([[1990]]) – novele {{COBISS|ID=18770176}}
 
==== Drame ====
 
* ''[[Človek v šipi]]: Igra z epilogom'', ([[1955]]) oz. ([[1970]]) {{COBISS|ID=6343425}}
* ''[[Zasilni izhod]]: Enodejanka'', ([[1957]]) oz. ([[1970]]) {{COBISS|ID=70985}}
* ''[[Križišče (drama)|Križišče]]: Enodejanka'', ([[1957]]) oz. ([[1970]]) {{COBISS|ID=6343937}}
* ''[[Vojaka Jošta ni]]: Vesela igra'', ([[1962]]) oz. ([[1970]]) {{COBISS|ID=72009}}
* ''[[Kaznjenci]]'', ([[1963]]) oz. ([[1970]]) {{COBISS|ID= 6343681}}
* ''[[Dva brata]]: Komedija'', ([[1965]]) oz. ([[1970]]) {{COBISS|ID= 70729}}
* ''[[Jezdec na strehi]]'', ([[1968]])
* ''[[Obisk stare mame]]'', ([[1968]])
* ''[[Službena pot]]'', ([[1970]]) {{COBISS|ID=232691}}
* ''[[Prikazni]]'', ([[1970]]) {{COBISS|ID=2183937}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-22B30PZB/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25]
* ''[[Tomšičeva smrt]]'', ([[1972]])
* ''[[Mravlje so še na zvezdah]]'', ([[1975]]) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38IE54TT/?query=%27keywords%3dpeter+bo%C5%BEi%C4%8D%27&pageSize=25]
* ''[[Panika (drama)|Panika]]: Igra'', ([[1977]]) {{COBISS|ID=2961243}}
* ''[[Komisar Kriš]]: Tragična igra v 30. prizorih'', ([[1978]]) oz. ([[1979]]) {{COBISS|ID=2961499}}
* ''[[Vračanja]]'', ([[1980]]) {{COBISS|ID=231667}}
* ''[[Ledenica]]'', ([[1980]]) {{COBISS|ID=231923}} – predvajano na RTV Slovenija pod naslovom ''Očeta Vincenta smrt'' (1988)
* ''[[Nad nami so znamenja tri]]'', ([[1981]])
* ''[[Španska kraljica]]: Igra'', ([[1985]]) oz. ([[1987]]) {{COBISS|ID=2754907}}
* ''[[Vedomec Kriš]]'', ([[1986]]) {{COBISS|ID=231411}}
* ''[[Dosje]]: Igra za gledališče v dveh delih'', ([[2001]]) {{COBISS|ID=233459}}
** ''[[Ta igra se nikoli ne konča]]'', ([[2001]]) {{COBISS|ID=233203}} – varianta drame Dosje
** ''[[Pod ognjenikom]]: Igra za gledališče v dveh delih'', ([[2001]]) {{COBISS|ID=232947}} – varianta drame Dosje
** ''[[Dosije]]: Igra v dveh delih'', ([[2001]]) {{COBISS|ID=233715}} – varianta drame Dosje
* ''[[Šumi (drama)|Šumi]]'', ([[2009]]) {{COBISS|ID=245622272}}
* ''[[Dve igri iz Pekarne]]'', ([[2010]]) {{COBISS|ID=249916928}} – ''Kako srečen dan ali Liberalna vzgoja detektivovih otrok: Veseloigra'' in ''Turjaška Rozamunda ali Nad nami so znamenja tri: Igra po motivih dr. Franceta Prešerna''
 
==== Za mladino ====
 
* ''[[Moj klobuk ima tri luknje]]'', ([[1971]]) {{COBISS|ID=232435}}
* ''[[Osliček z napako]]'', ([[1972]]) {{COBISS|ID=232179}}
 
==== Dramatizacije ====
 
* ''[[Jaz sem gospa Marija]]: Dramatizacija po prozi Pavleta Zidarja'', ([[1975]]) {{COBISS|ID=231155}}
* ''[[Agata Schwarzkobler]]'', ([[1986]])
 
==== Scenariji ====
 
* ''[[Barakarji]]'', ([[1976]]) {{COBISS|ID=14445874}}
* ''[[Ljubljanska bohema]]'', ([[1980]]) {{COBISS|ID=233971}}
* ''[[Očeta Vincenca smrt]]'', ([[1988]]) {{COBISS|ID=32122880}}
 
== Nagrade ==
 
* 1970 – [[Seznam dobitnikov Župančičeve nagrade|Župančičeva nagrada]],
* 1972 – [[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]] za roman ''Ubil sem Anito''
* 1988 – zlata značka [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]]
* 2002 – [[Častni znak svobode Republike Slovenije|Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]].
 
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih pisateljev|seznam slovenskih pisateljev]]
* [[Seznam slovenskih dramatikov|seznam slovenskih dramatikov]]
* [[Seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada|seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]]
* [[Seznam dobitnikov Župančičeve nagrade|seznam dobitnikov Župančičeve nagrade]]
* [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije|seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]]
 
==Opombe==
* Tomaž Toporišič: Peter Božič ali »prekvasenje« slovenske dramatike in gledališča. ''Peter Božič: Šumi''. Študentska založba in Slovensko mladinsko gledališče, zbirka Beletrina, 2009. 59–78.
* Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki''. Ljubljana: Karantanija, 2011. 109–111.
* Gašper Troha: Peter Božič. ''Sovenska pisateljska pot: vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev'' [Melita Forstnerič Hajnšek et al., ur. Željko Kozinc]. Radovljica : Didakta, 2013.
 
==Zunanje povezave==
* [http://www.geopedia.si/#T105_L11689_F11689:130_x464203.643625_y102998.746375_s18_b2 Grob Petra Božiča na ljubljanskih Žalah]
*[http://wff1.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=peter+bo%BEi%E8 Diplomske naloge na temo Peter Božič]
*{{:Portal:Literatura/povezava}}
 
{{lifetime|1932|2009|Božič, Peter}}
{{ZupanciceviNagrajenci}}
{{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}
{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}}
[[Kategorija:Slovenski dramatiki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
45

urejanj