Zasavje: Razlika med redakcijama

dodanih 1.068 zlogov ,  pred 6 leti
Uredil sem Industrializacijo Zasavja.
m (Bot: Migracija 2 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q5061788)
(Uredil sem Industrializacijo Zasavja.)
Območje Zasavja se ne ujema z [[zgodovina|zgodovinskimi]] [[dežela|deželnimi]] mejami - južni in zahodni del leži na [[Kranjska|Kranjskem]], severno-vzhodni pa na [[Štajerska|Štajerskem]] - in se kot [[toponim]] pojavi razmeroma pozno, leta [[1928]] ga z vodnikom »Zasavje - praktični vodnik« uvede [[geograf]] in potopisec [[Rudolf Badjura]].
 
== Industrializacija Zasavja ==
Zasavje je z odprtjem [[premogovnik]]ov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] med prvimi slovenskimi regijami doživelo [[industrializacija|industrializacijo]], ki jo je spodbudila tudi bližina [[južna železnica|južne]] [[železnica|železnice]] [[Dunaj]]-[[Trst]], saj [[Zidani Most, Laško|Zidani Most]] postane leta [[1862]] z dograditvijo proge do [[Zagreb]]a in [[Sisak|Siska]] pomembno železniško križišče.
 
Danes od vseh rudnikov obratuje le še rudnik v [[Hrastnik|Hrastniku]], tudi zanj pa je določen datum zaptja, kljub nasprotovanju lokalnega političnega vrha. Območje se tudi sooča s posledicami, ki jih je pustila težka [[industrija]] v krajih. Danes je najbolj zloglasen primer trboveljske cementarne, ki je v lasti [[Francija|francoskega]] ''Lafarga''.
 
== Industrializacija v Zasavju se je v začetku 19.stol začela ob splošnem gospodarskem in tehničnem razvoju Avstro-Ogerske, ki se je zanimala tudi za premog. Njegov izkop je začel narašati predvsem v Zagorju ob Savi, pozneje pa še v Trbovljah in Hrastniku. Na industrializacijo v Zasavju je močno vplivala tudi izgradnja železnice z Dunaja proti Trstu sredi 19. stol. Pri iskanju najustreznejše varjante poteka južne železnice je bilo odločilno to, da so bile v Zasavju velike zaloge rjavega premoga, ki pa jih zaradi prometne odmaknjenosti niso mogli izkoriščati v zadostni meri, pri Litiji pa so bili rudniki svinca in topilnica železa v Pasjeku. Do leta 1873 je bilo v zasavski industriji vodilno Zagorje ob Savi z državno topilnico cinka in svinca, s steklarno, z opekarno in apnenico. Z ustanovitvijo Trboveljske premogokopne družbe ( TPD ) se je uveljavilo Trbovlje, kot premogovniško in industrijsko mesto se je začel razvijati tudi Hrastnik. ==
==Znane osebnosti==
Iz Zasavja je bil tudi nekdanji slovenski in predsednik [[Janez Drnovšek]], ki je pokopan na [[Zagorje ob Savi|zagorskem]] pokopališču in ima v istem mestu tudi doprsni [[kip]].
 
== Viri ==
Karmen Sadar ...: Zasavje, Pomurska založba, 1998
 
== Zunanje povezave ==
Brezimni uporabnik