Babilon: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dodano iz hr wiki |
dodano iz en wiki |
||
Vrstica 70:
Leta 331 pr. n. št. perzijski kralj Darej III. doživi poraz od makedonskega vladarja [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] v bitki pri Gaugamelah. V oktobru istega leta Aleksander osvoji Babilon. Pod njegovim vladanjem Babilon ponovo prosperira kot središče znanja in trgovine. Po Aleksandrovi zagonetni smrti 323 pr. n. št., so njegovo cesarstvo razdelili med njegove generale in sledila so desetletja vojskovanj. Zaradi tega je bil Babilon skoraj povsem zapuščen že 275 pr. n. št..
== Arheologija ==
Arheološka lokacija v Babilonu je sestavljena iz številnih gomil, ki zajemajo podolgovato območje približno 2 krat 1 kilometer v smeri od severa proti jugu.Lokacija je ležala ob reki Evfrat na zahodu, ostanki starodavnega mestnega obzidja pa drugače. Prvotno je Evfrat mesto približno razpolavljal, vendar pa je reka od takrat preusmerila svoj tok tako, da je zdaj precej ostalin na nekdanjem zahodnem delu mesta poplavljeno. Prav tako ostajajo nekateri deli obzidja zahodno od današnje reke. Več lokacij gomil je bolj vidnih in pomenijo:
* Kasr - imenovan tudi Palača ali Grad. To je mesto novobabilonskega zigurata Etemenanki od Nabopolasarja in kasneje Nebukadnezarja in leži v središču mesta.
* Amran Ibn Ali - na jugu in je s 25 metrov najvišja od gomil. To je Esagila, svetišče boga Marduka, ki je vseboval tudi svetišča bogov Ea in Nabu.
* Homera - rdečkasto obarvana kup na zahodni strani predstavlja večino helenističnih ostankov.
* Babil - v severnem delu mesta, približno 22 metrov visok kup. To je bilo v veliki meri predmet ropanja opek od antičnih časov.
Na žalost iz najstarejših obdobij nastanka mesta ni bilo skoraj nič ohranjenega. Najprej je vodostaj reke v regiji močno narasel skozi stoletja in artefakti iz časa pred Novobabilonskim imperijem niso na voljo po sedanjih standardnih arheoloških metodah. Novobabilonci so izvedli velike projekte obnove v mestu, kar je uničilo ali zakrilo veliko prejšnjih gradenj. In ne nazadnje, velik del zahodne polovice mesta je sedaj v reki Evfrat. Babolon je bil tudi večkrat opuščen, predvsem v času Hetitov in Elamitov v 2. tisočletju, nato pa ga še v Novoasirskem imperiju in Ahemenidskem imperiju v 1. tisočletju, po tem ko so Babilonci uprli. Končno, lokacija je bila dolgo predmet kopanja za gradbeni material.
== Opombe in sklici ==▼
{{sklici|1}}▼
Informacije o Novobabilonskem mestu so na voljo iz arheoloških izkopavanj in iz klasičnih virov. Babilon so opisali, morda celo obiskali, številni klasični zgodovinarji ([[Ktezij]], [[Herodot]], Quintus Curtiusova Rufus, [[Strabon]] in [[Kleitarhus]]). Ta poročila so spremenljive natančnosti z vključenimi političnimi komentarji, vendar še vedno zagotavljajo koristne podatke.
Prvič so poročali o arheoloških izkopavanjih Babilona leta 1811-1812 in ponovno leta 1817, ki jih je vodil Klavdij James Rich. Robert Mignan je izkopaval na mestu kratek čas leta 1827. [[William Loftus]] je kraj obiskal leta 1849.
[[Austen Henry Layard]] je naredil nekaj sondiranj med kratkim obiskom leta 1850. [[Fulgence Fresnel]] in [[Julius Oppert]] sta precej izkopavala v letih 1852-1854. Na žalost se je veliko njunega dela izgubilo, ko se je splav, ki je prevažal več kot štirideset zabojev artefaktov, potopil v reko [[Tigris]].
[[Henry Creswicke Rawlinson]] in [[George Smith]] st delala na kratko leta 1854. Naslednja obsežna izkopavanja je v imenu [[Britanski muzej|British Museum]] izvajal [[Hormuzd Rassam]]. Delo se je začelo leta 1879, nadaljeval do 1882. Rassam je našel veliko količino tabel s klinopisi in drugih najdb. Prizadevne metode izkopavanja so povzročile veliko škodo na arheološkem najdišču.
Ekipa iz nemškega Oriental Society z [[Robert Koldewey|Robertom Koldeweyem]] je izvajala prva znanstvena arheološka izkopavanja v Babilonu. Delo je potekalo vsako leto med 1899 in 1917, dokler ni tudi v te kraje prišla svetovna vojna. Primarna prizadevanja izkopavanj je bil Mardukov tempelj in procesijska pot, ki vodi do nje, kot tudi mestno obzidje. Stotine izkopanih tabel, Ištarjeva vrata in drugi artefakti so bili poslani v Nemčijo.
Nadaljnje delo nemškega arheološkega inštituta je vodil [[Heinrich J. Lenzen]] leta 1956 in [[Hansjörg Schmid]] 1962. Lenzen se je ukvarjal predvsem s helenističnim gledališčem in Schmid s templjem [[zigurat]] Etemenanki.
V novejšem času je mesto Babilon izkopal G. Bergamini v imenu Centro Scavi di Torino per il Medio Oriente e l'Aziji in iraško - italijanski inštitut za arheološke znanosti. To delo se je začelo s sezono izkopavanj leta 1974, sledila je topografska raziskava leta 1977. Poudarek je bil na razjasnitvi vprašanj, ki jih je dala ponovna obravnava starih nemških podatkov. Po desetletju, se je Bergamini vrnil na mesto v letih 1987-1989. Osredotočil se je na območja, ki obdajajo templje Išara in Ninurte v mestni četrti Shu-Anna v Babilonu.
Opozoriti je treba, da je v prizadevanjih za vzpostavitev prejšnjega stanja v Babilonu, določena količina izkopa in krčenja opravila iraška državna organizacija za starine in dediščino. Glede na razmere v tej državi v zadnjih nekaj desetletjih, je objava arheoloških dejavnosti razumljivo redka.
▲{{sklici|1}}
* Robert Mignan, Travels in Chaldæa, Including a Journey from Bussorah to Bagdad, Hillah, and Babylon, Performed on Foot in 1827, H. Colburn and R. Bentley, 1829 ISBN 1-4021-6013-5
* William K. Loftus, Travels and Researches in Chaldaea and Susiana, Travels and Researches in Chaldaea and Susiana: With an Account of Excavations at Warka, the "Erech" of Nimrod, and Shush, "Shushan the Palace" of Esther, in 1849–52, Robert Carter & Brothers, 1857
* A. H. Layard, Discoveries in the Ruins of Nineveh and Babylon, J. Murray, 1853
* J. Oppert, Expédition scientifique en Mésopotamie exécutée par ordre du gouvernement de 1851 à 1854. Tome I: Rélation du voyage et résultat de l'expédition, 1863 (also as ISBN 0-543-74945-2) Tome II: Déchiffrement des inscriptions cuneiforms, 1859 (also as ISBN 0-543-74939-8)
* H V. Hilprecht, Exploration in the Bible Lands During the 19th Century, A. J. Holman, 1903
* Hormuzd Rassam, Asshur and the Land of Nimrod: Being an Account of the Discoveries Made in the Ancient Ruins of Nineveh, Asshur, Sepharvaim, Calah, [etc]..., Curts & Jennings, 1897
* Julian Reade, Hormuzd Rassam and his discoveries, Iraq, vol. 55, pp. 39–62, 1993
* R. Koldewey, Das wieder erstehende Babylon, die bisherigen Ergebnisse der deutschen Ausgrabungen, J.C. Hinrichs, 1913, with online English translation: Agnes Sophia Griffith Johns, The excavations at Babylon By Robert Koldewey, Macmillan and Co., 1914
* {{navedi knjigo|last= Edzard|first= Dietz Otto|title=Geschichte Mesopotamiens. Von den Sumerern bis zu Alexander dem Großen|year= 2004|publisher= Beck|location= München}}
* {{navedi knjigo|last1= Jakob-Rost|first1= Liane|last2=Marzahn| first2 =Joachim|title= Babylon||year= 1990|publisher= Staatliche Museen zu Berlin. Vorderasiatisches Museum, (Kleine Schriften 4)|edition= 2.|location=Putbus}}
| |||